Indekš lekcija Ena od najzanimivejših dam evropske elektronike, ki svojevrstno produkcijo basovske elektronike nadgrajuje s senzibilnim vokalom. V Šiški se ustavi v okviru promocijske svetovne turneje ob izidu njenega novega albuma DVA za kultno založbo Ninja Tune. Nataša Muševič alias DOT je domača producentka, performerka in multimedijska umetnica. Po nekaj letih uspešnega delovanja na londonski
Indekš lekcija
Ena od najzanimivejših dam evropske elektronike, ki svojevrstno produkcijo basovske elektronike nadgrajuje s senzibilnim vokalom. V Šiški se ustavi v okviru promocijske svetovne turneje ob izidu njenega novega albuma DVA za kultno založbo Ninja Tune. Nataša Muševič alias DOT je domača producentka, performerka in multimedijska umetnica. Po nekaj letih uspešnega delovanja na londonski dub-step sceni, je lani izdala kritiško opevan prvenec Calling Home, od tedaj pa se njeno delo od fat beat dub-stepa vse bolj nagiba tudi k raziskovalnim umetniškim praksam in večmedijskim projektom – pravkar je v Križevniški cerkvi pri Križankah na ogled njen prvi tovrstni solo projekt “Intervali”.
Emika je češkega rodu, rojena v Veliki Britaniji. Študirala je klavir in kompozicijo. Da bi zaslužila za svoj prvi Apple Mac in programsko opremo Logic, je delala kot natakarica. V Bristolu je živela v času, ko se je v mestu zgodil prehod iz drum&bassa na dubstep, in tedaj se je udeleževala prvih partijev v organizaciji Pincha. »Še vedno sem del te kulture, ki se je že razširila po vsem svetu.« Trenutno živi v Berlinu, kjer dela kot oblikovalka zvoka v podjetju Native Instruments.
»Osredotočam se na svet zvoka in na moč človeškega glasu, na takojšen stik, ki ga prek glasbe vzpostavi s poslušalci. Zdi se mi, da na področju elektronske glasbe v splošnem nimamo zadostnega besedišča.«
V Berlinu je odkrila legendarni nočni klub Berghain: »Ta klub je intenziven, temen, brezmejen in varen. Berghain je točno tisto, kar hočeš, da bi bil.«
Leta 2010 je v Berghainu začela izdelovati terenske posnetke. »Iz posnetkov sem naredila zbirko samplov, ki sem jo dala vsem rezidenčnim producentom in DJ-jem, naj jo uporabljajo za ustvarjanje glasbe. Iz tega je nastala kompilacija, ki jo je založba Ostgut Ton’s, delujoča v okviru kluba, izdala ob obletnici pod naslovom Fünf.
Vse njene pesmi temeljijo na pripovedih. »Začnem z zamislijo, zgodbo, potem pa poskušam najti zvočni svet, ki to zgodbo najbolje dramatizira in jo pretvori v pesem. Zelo resno si prizadevam, da bi ostala zvesta svojim zgodbam in se ne bi ujela v past žanrskih opredelitev, zato se izogibam omembam žanrov.
Emika je v preteklosti sodelovala z imeni, kot so: Marcel Dettmann, Tommy Four Seven, Pinch, Nick Hoppner, Paul Frick, Brand Brauer Frick in Amon Tobin.
O novem albumu DVA
Se lahko iz teme rodi upanje?
Emika točno na to vprašanje odgovarja na svojem drugem albumu Dva, ki je izšel 10. junija 2013 pri založbi Ninja Tune.
Dva je jezik, oblika osebnega izražanja, ki se začne in konča pri ustvarjalnem duhu. Emika je bila sama ekskluzivna producentka albuma v sodelovanju z izvršnim producentom Hankom Shockleejem. Vsako pesem navdihujejo druga dimenzija pritiska in izzivi sodobnega ustvarjalca, ki je zadosti pogumen, da opredeljuje prostor, kjer umetniški izraz lahko svobodno živi.
Album se začne s posnetkom Hush Interlude, ki je Emikino potovanje k njenim glasbenim koreninam v Pragi, kjer je zložila in posnela dve klasični skladbi za 28 godal in češko sopranistko Michaelo Šrůmovo, oz. za člane praškega mestnega filharmoničnega orkestra. Ker je naklonjena kompozicijam, podloženim z močnimi basi, je poskrbela, da je bilo med snemanjem običajno število basistov podvojeno. Po drznem, a povsem organskem uvodu, nas odnese v svet temačnih, utripajočih basovskih linij, muhastih melodičnih sintov ter nekaj najboljših in najbolj ganljivih kompozicij zadnjih let. Emika, nadarjena izvajalka in glasbenica, svetu razkriva svoja gola čustva na albumu, ki enako dobro deluje v temačnem elektronskem plesnem klubu ali na sodobnem koncertnem odru.
Ob načrtovanih izvedbah albuma v različnih permutacijah, kot so koncertni in klubski nastopi pa tudi bolj eksperimentalne klasične postavitve, ter upoštevajoč osebno pripoved od skladbe do skladbe, ki je nastala za oboževalce kot spremljevalni element k albumu, in neverjetne vizualije, ki so delo ekipe nadarjenih in spretnih eksperimentalcev, lahko zatrdimo, da je album Dva enako neizprosen kot Emikina delovna etika, na podlagi česar lahko na svoje uvodno vprašanje odgovorimo z odločnim … da.
Dot (Slo)
