ECCO otvoritveni koncert / 19.00 / Katedrala Big band orkester RTV Slovenija Sigi Fiegl – dirigent Program: Michel HERR (B): Springboard Jukka LINKOLA (FIN): Blue Dog (II. stavek – Stubborness) Outi TARKIAINEN (FIN): Oglütz Piotr WRABEL (POL): Big Band Concerto (I. stavek) Matjaž MIKULETIČ (SLO): Line Out Niki ILES (UK): Hush Mark LOCKHEART (UK): Rag Helge
ECCO otvoritveni koncert / 19.00 / Katedrala
Big band orkester RTV Slovenija
Sigi Fiegl – dirigent
Program:
Michel HERR (B): Springboard
Jukka LINKOLA (FIN): Blue Dog (II. stavek – Stubborness)
Outi TARKIAINEN (FIN): Oglütz
Piotr WRABEL (POL): Big Band Concerto (I. stavek)
Matjaž MIKULETIČ (SLO): Line Out
Niki ILES (UK): Hush
Mark LOCKHEART (UK): Rag
Helge SUNDE (N): Denada
Krešimir HERCEG (CRO) arr. R. SUMMERER: No name waltz
Klemen SMOLEJ (SLO): A Piece of Peace
Dirigent Sigi Feigl (roj. 1961 – Lipnica, Avstrija) je z glasbenim izobraževanjem začel leta 1977 na univerzi v Gradcu. V času študija je ustanovil ansambel “Big Band Süd” in prevzel njegovo umetniško vodenje. Na več kot 100 koncertnih nastopih s solističnimi gosti so z ansamblom nastopili umetniki, kot so Art Farmer, Bob Brookmeyer, Toots Thielemans in Boško Petrović. V pomanjkanju uradnega velikega godalnega orkestra v Lipnici je leta 1986 ustanovil simfonični orkester (Symphonisches Orchester Leibnitz) in ostal njegov dirigent do leta 2003. V tem času je kot učitelj glasbe poučeval na različnih ustanovah, predvsem na univerzi v Gradcu, kjer je med leti 2008 in 2015 opravljal delo namestnika predstojnika oddelka.
V obdobju svojega glasbenega delovanja je ustanovil različne ansamble in bil pobudnik različnih kulturnih projektov kot so ‘Jazz Festival Leibnitz’, ‘Kultur in Leibnitz’ in ‘Jazz Big Band Graz’. Poleg tega je Feigl v zadnjih 25 letih organiziral približno 1500 kulturnih dogodkov, v sestavi ansambla ‘Jazz Big Band Graz’ pa so sodelovali nekateri najpomembnejši jazz-glasbeniki v Avstriji, kot so Fritz Pauer in Wayne Darling.
Poleg vloge, ki jo je odigral pri razvoju jazz-a v Avstriji, je pomemben tudi njegov prispevek na področju jazz-a na Hrvaškem. Leta 2002 je ustanovil ‘HGM Jazzorkestra Zagreb’ in bil njegov umetniški vodja do leta 2014. Orkester je v tem času pripravil več kot 250 koncertov, posnel 5 zgoščenk in omogočil več kot 200 glasbenikom učenje in sodelovanje z najboljšimi jazz-izvajalci na svetu. Poznan je tudi kot ustanovitelj ‘HGM.A’Band’ (2010), ‘Zagreb Jazz Strings’ (2012) in ‘Zagreb Jazzorkestar’ (2014).
Leta 2007 je odprl lokalno izpostavo avstrijske glasbene mladine (Jeunesse Musicale Austria) v Lipnici. Pet let pozneje je kot umetniški vodja ansambla ‘Jeunesses Musicales Jazz World’, ustanovljenega s strani Jeunesses Musicales International, z njim odšel na gostovanje.
Big Band RTV Slovenija deluje neprekinjeno že od leta 1945 in je ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu. Za začetke njegovega delovanja je v največji meri zaslužen dirigent in komponist Bojan Adamič (1912–1995), dirigent in skladatelj, ki je spomladi leta 1945 začel z oblikovanjem orkestra. Prvi javni nastop je imel orkester na povojni otvoritvi Postojnske jame junija 1945. Od jeseni istega leta je orkester deloval pod okriljem Radia Ljubljana. Adamič je Plesni orkester Radia Ljubljana (PORL), kot se je orkester takrat imenoval, vodil vse do začetka 60-ih let.
Leta 1961 je za dirigentsko palico prijel mladi, izjemno talentirani pianist in vibrafonist Jože Privšek (1937–1998), ki je Plesni orkester Radia Ljubljana popeljal v najvišji kvalitetni razred, ki ni bil med vodilnimi le v republikah bivše Jugoslavije, ampak je bil priznan tudi v tujini.
Po Privškovi upokojitvi v letu 1992 je dirigentsko vodstvo orkestra prevzel Lojze Krajnčan, poleg njega pa še Petar Ugrin, Milko Lazar, Emil Spruk in Tomaž Grintal. Od leta 2002 do 2013 je umetniško vodstvo prevzel Hugo Šekoranja. V sodelovanju z vodjem glasbene produkcije Patrikom Greblom in umetniškim koordinatorjem ansambla Lenartom Krečičem, od leta 2013 njegovo vlogo opravlja štiričlanski kolektiv, ki ga sestavljajo člani ansambla.
Ansambel je doslej nastopil z nekaterimi najbolj znanimi svetovnimi glasbenimi zvezdami (izvajalci in dirigenti), kot so štirinajstkratni prejemnik nagrade Grammy, saksofonist in klarinetist Paquito d’Rivera, dobitnik nagrade Oscar in Grammy, skladatelj, pianist in aranžer Michel Legrand in Kurt Elling, Patty Austin in Diane Schuur, prav tako nominiranci in prejemniki različnih nagrad. Ansambel je sodeloval tudi z nekaterimi v svetu najbolj uveljavljenimi vokalnimi skupinami, kot je skupina New York Voices.
+++
Blu.Sine / 22:00 / Komuna
Urška Bajec – vokal
Žiga Četrtič – klaviature
Žiga Kroflič – kitara
Bor Hodžić – bas
Darian Kocmur – bobni
Barvati glasbo in uglasbiti vidno. Spojiti na videz nezdružljivo. Sobivanje valovanj – svetlobnih, zvočnih, vijug peresa in misli. Kolaž preteklosti in sedanjosti, ki si delita mnogo več od prehoda. Sporočilnost estetike in temačnosti zahteva pozornost, da razkrije vsebino; združevanje vplivov avantgardne umetnosti, všečnosti pop kulture in lastnih idej pa mnogo več od apatičnosti in samovšečnosti. Si upate poslušati v barvah, medtem ko svet postaja črno-bel?
Blu.Sine so se javnosti prvič pokazali maja 2009 v Orto baru, med najvidnejše uspehe skupine pa sodi sodelovanje v oddaji Televizije Slovenije NLP v tekmovalni rubriki Glasbiator, kjer so se prebili vse do finala, in uvrstitev na kompilacijo »Val 012 – Imamo dobro glasbo!«. Jeseni 2014 je izšel prvi album Can You Hear in Color? z dvanajstimi avtorskimi skladbami, ki je prosto dosegljiv na spletu, ter videospota za skladbi Pretežko srce in Preslikava. Kmalu po izdaji albuma je skupina nastopila tudi v Aritmičnem koncertu na RTV SLO. Žanrsko bi glasbo najlaže opredelili kot trip-hop, sami pa o tem lahko presodite s poslušanjem albuma.
Blu.Sine – colouring the music and playing the colours. Combining the seemingly un-combinable. Coexistence of waves – light, sound, lines drawn by pen and thoughts. A collage of the past and the future, sharing much more than just the line between them. The message of aesthetics and darkness demands attention to reveal its essence; and combining the avant-garde, pop culture and original ideas demands more than apathy and narcissism. Do you dare to hear in colour while the world is turning black-and-white?
O združenju ECSA
ECSA (European Composer and Songwriter Alliance) predstavlja preko 30,000 skladateljev in piscev besedil iz 24 evropskih držav. Združuje in zastopa interese 45 nacionalnih skladateljskih združenj s področja umetniške in klasične glasbe, popularne glasbe in glasbe za film in medije.
Glavni cilj združenja ECSA je zaščita in promocija pravic glasbenih avtorjev na nacionalni ravni, v evropskem in v širšem mednarodnem prostoru z vsemi pravnimi sredstvi. ECSA se zavzema za pravične pogoje nagrajevanja dela glasbenih ustvarjalcev in za izboljšanje njihovega socialnega in ekonomskega položaja v evropskem prostoru.
Prva iniciativa za oblikovanje ECSA je bila podana leta 2006 na Dunaju v času festivala ’Mozartjahr’. Ustanovni sestanek je bil organiziran 7. marca 2007 Madridu z namenom, da ECSA postane osrednje telo za zastopanje interesov vseh glasbenih ustvarjalcev v Evropi.
ECCO (European Contemporary Composers’ Orchestra) je projekt in “znamka”, namenjeno promociji sodobne umetniške glasbe. Deluje kot mreža delujočih ansamblov, orkestrov in mladih profesionalcev, spodbuja ustvarjalni dialog med skladatelji in izvajalci ter ponuja priložnost mladim pri razvijanju njihovih sposobnosti pri izvajanju sodobne glasbe na mednarodni ravni. Prvi koncert ECCO je omogočilo prav Društvo slovenskih skladateljev s koncertom svojega Komornega orkestra solistov (KOS), ki je pod „znamko“ ECCO leta 2011 nastopil v dunajskem Museumsquartier. Kasneje so kot ECCO nasopili še Silesian Philharmonie, ansambel Strum und Klang in BBC Singers, zdaj pa se jim pridružujejo še Big Band in Simfoniki RTV Slovenija.
Organizacija Društvo slovenskih skladateljev in ECSA (Evropsko združenje skladateljev in tekstopiscev) v sodelovanju s Kinom Šiška.
