Avtorji koncerta, feelformansa in filozofije iz praznine za opazovalce belih prostranstev fragmentirajo črno svetlobo in tvitajo zvočne krajine. Ušesa boste imeli nadevana s transritmi bobnov. Ni težko reči ne. Težko ga je reči pravilno. Ob pravem času. Iz pravih razlogov. Še težje je to ponavljati, še posebej, če živimo v svetu daja. Tiraniji daja. Da
Avtorji koncerta, feelformansa in filozofije iz praznine za opazovalce belih prostranstev fragmentirajo črno svetlobo in tvitajo zvočne krajine. Ušesa boste imeli nadevana s transritmi bobnov.
Ni težko reči ne. Težko ga je reči pravilno. Ob pravem času. Iz pravih razlogov. Še težje je to ponavljati, še posebej, če živimo v svetu daja. Tiraniji daja. Da družini. Da prijateljem. Da obveznostim. Da pogojem. Da delu. Da igri. Da življenju daja, da in da, prosim. Toda obstaja še eno življenje. Negotovo življenje. Ki poje pesem neju. Nejevo pesem. Za ne. Vendar ne kakršenkoli ne. Ne, ne sedanjosti. Ne še. In ne samo. Neinov ne. Nein ni ne. Nein ni da. Nein je nein.
Vsak od nas vodi svojo misel pred seboj na sprehod kakor opico na konopcu. Ko bereš, imaš zmeraj dve taki opici: svojo in tujo. Ali, in to je še hujše, opico in hijeno. Potem pa glej, kateri boš dal kaj jesti. Hijena namreč ne je istih stvari kakor opica. Tudi Nein ni zanesljiv, je v največji možni meri legendaren, predstavlja nekaj takega kot kosilo v spanju in ostaja v mreži zablod vseh mogočih podob. Do nas bodo prišli samo odlomki, kakor od sanj ostane samo pesek v očeh. Vendar teh pomanjkljivosti ni treba imeti za veliko škodo: gledalec, ki bi mogel iz zapovrstja prizorov prebrati skriti pomen predstave, je že zdavnaj izginil s sveta, ker današnje gledalstvo misli, da je domišljija samo pravica avtorja in da se jih to sploh ne tiče. Zato lahko gledalec mirne duše preskoči tukajšnja navodila in gleda kakor ko je: ko gleda, lahko desno oko uporablja namesto vilic, levo namesto noža, kosti pa meče čez ramo. In to zadostuje.
Dobra novica:
Tehnologija nas je zbližala.
Slaba novica:
Prosim, glej zgoraj.
*Opozorilo: V izvedbi projekta se uporabljajo efekti trepetajoče svetlobe, zato odsvetujemo ogled osebam s fotosenzitivno epilepsijo.
USTVARJALCI
avtorji: Cvelbar/Brgs/Mato/Repnik
scenarij in režija: Vlado Repnik Gotvan
svetlobni feelformans: David Cvelbar
glasbeni feelformans: Jaka Berger Brgs, David Cvelbar, Borut Kržišnik
tviti in filozofija: Eric Jarosinski, Marcus Steinweg
supervizija: Simon Kardum
feelmformans: Vlado R. Gotvan, Matej Marinček
v filmu: Ida Hiršenfelder, Aleš Hieng ‒ Zergon, Dora Trček in drugi
sokomponiranje: Martina Ruhsam
oblikovanje scene: babaLAN
izhodni artefakt: mag Jaka Mihelič
intimni mobilni komunikator: Igor Štromajer
oblikovanje zvoka: Jure Vlahovič
video tehnik: Matej Marinček
scenski tehnik: Matevž Ftičar
snemanje premiere: Tereza Kozinc, Špela Škulj
fotografiranje: Urška Boljkovac
posebna zahvala Mitji Gromu
produkcija: Kino Šiška in GVRbabaLAN
trajanje: 82 minut
več o projektu: Nein. + Facebook dogodek
projekt sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Mestna občina Ljubljana.
