Zin se vzpostavlja kot subverzivna izjava, pri kateri beseda odpove.
Njegova podoba nastopi kot spremenljivka, enigma, ki skozi svojo površino prepušča nekaj visceralnega. Z menjavanjem opazovalca se tudi podoba korelacijsko, kontinuirano pretaplja, prilagaja, izmika, navezuje, itd. Jedro vsebine leži v enigmatičnem mehanizmu zina, ki skozi kvazi sekvenčno repeticijo priča o enem in istem dogodku. Pri tem pa zin ni avtonomen ostanek dogodka, temveč sled, ki priča o preteklem in hkrati inducira nedovršenost, ki sproži vprašanje nadaljne mobilizacije.
Sara Skenderija (1998) je leta 2022 diplomirala z nalogo Mimetična perpleksija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje magistrski študij. Deluje na področjih slikarstva in instalacije. V praksi jo med drugim zanimajo enigma, logika sekvenčnega zaporedja in somatsko doživljanje, kar raziskuje skozi eksperimentalen pristop do medijev. Doslej se je predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah, med drugim s samostojno razstavo ZOMI v galeriji Alkatraz (2024), Zoma X v galeriji Tkalka (2023), na skupinski razstavi Večno nenapisano pismo v Galeriji sodobnih umetnosti v Celju (2023), s samostojno razstavo Faktotum MXM:06 v DobriVagi (2022) ter na skupinski razstavi Layers and Objects v galeriji Knifer v Osijeku (2022).
Kuratorka: Tisa Kučan Lah
Vstop prost.
6. 8.–5. 10. 2024
Organizacija: DobraVaga / Kino Šiška.
