Začnimo s fino in kontroverzno oznako sodobnega artspeaka postinternet art. Ta umetnost je sledila dostopnosti, demokratizaciji in popularizaciji spleta ter se v osnovi naslanja na internetne vsebine, ki jih nato spretno popravi v tridimenzionalna galerijska umetniška dela. Termin razdvaja, saj po eni strani nakazuje marketinško prerano historiziranje lastnega časa, predpona post- nekatere celo bega, kot
Začnimo s fino in kontroverzno oznako sodobnega artspeaka postinternet art. Ta umetnost je sledila dostopnosti, demokratizaciji in popularizaciji spleta ter se v osnovi naslanja na internetne vsebine, ki jih nato spretno popravi v tridimenzionalna galerijska umetniška dela. Termin razdvaja, saj po eni strani nakazuje marketinško prerano historiziranje lastnega časa, predpona post- nekatere celo bega, kot da pomeni umetnost po koncu interneta, a medtem internet le postaja bistven pripomoček povsem vsakdanjega življenja (tudi umetnikovega). Adrijan Praznik, umetnik mlajše generacije, podobe množičnih medijev rekontekstualizira in apropriira v nove zaključene celote. Izhodišče Praznikovega ustvarjanja najdemo v polnem razcvetu omniprezentnega interneta, ki ponuja kopico podob, viralnih in bolj efemernih, oddaljenih le nekaj klikov. Takšne digitalne strategije, oziroma takšno hekanje tehnologije, zabriše v preprosto iskanje motivov, kamuflažo reciklaže pa dovrši skozi plastenje mojstrskih slikarskih tehnik in raziskovanje tem družbenega pomena. Razstava Vozli sestoji iz manjših platen premišljenih kompozicij, ki variirajo od zamolklega kolorita do živopisanih gradientov in gledalca vabijo, skorajda silijo, k sami izkušnji slike, ki vozla in kombinira tako klasične slikarske pristope polnih površin, kolažirane dodatke grafitnih risb in računalniškega tiska kot pojmovanje platna v njegovi materialnosti, v kateri se nanosi barve mestoma luščijo in razkrivajo razpadanje, izginjanje. Odsotnost monumentalnosti in prepoznavnih popkulturnih subjektov nakazuje deziluzioniran in kritičen pogled na informacijsko dobo, ki obljublja neskončno nenehno dosegljivost vsega mogočega, a se uklanja tako kapitalu kot konkretnim geopolitičnim razmeram. Namesto tega Praznikova dela naseljujejo ptice selivke (v resnici papige), ki se zatikajo v ponavljanju vedno istih besednih vzorcev, računalniška vezja, ki učinkujejo zdaj kot dekorativni labirint, drugič kot simbol pričakovane tehnološke transcendence nad rentgenom umetnikove glave, ter print detajla načrta robotske roke, ki ga slikar sopozicionira s prosto risbo umetnice Ivane Bajec. Praznik s svojimi deli sopostavlja komplementarne strani tehnološkega in organskega vidika, spreobrača ”revno podobo” interneta (po Hito Steyerl), kjer je kvaliteto slike nadomestila dostopnost, išče nova vozlišča in rahlja vozle, v katere se zapleta sodobni slehernik virtualno in IRL.
Lara Plavčak
Adrijan Praznik (1988) je bil leta 2008 sprejet na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, smer slikarstvo, kjer je prejel tudi nagrado Akademije za posebne umetniške dosežke. V 2014 se je predstavil s samostojno razstavo Na naslednji postaji izstopim v Kinu Šiška ter skupaj z Evo Lucijo Kozak in dr. Petjo Grafenauer pripravil razstavi Neujemanja I in II v Galeriji Equrna in UGM studiu v Mariboru. Istega leta je z The Lost World samostojno razstavljal v Galeriji Alkatraz. V 2015 je sodeloval na razstavi Tribuna; lep časopis v avditoriju Moderne galerije in skupinski razstavi Svetlobne gverile V temo v Galeriji Vžigalica. Udeležil se je umetniških rezidenc v Rigi ter Berlinu, kjer je z Evo Lucijo Kozak in dr. Petjo Grafenauer pripravil razstavo Mismatches na Veleposlaništvu RS ter s pomočjo Toppalais razstavo Dezemberausstellung. Konec 2015 je sodeloval na skupinski razstavi Equrna POP! v Galeriji Equrna. Redno je ilustriral za Tribuno ter objavljal v številnih drugih publikacijah.
Kuratorica: Lara Plavčak
Svetovanje: Sara Živkovič
Organizacija: Kino Šiška
FB dogodek>
Kino Šiška razstavlja vsak dan od 12.00 do 23.00 (zgornje preddverje).
