V obdobju 2022–2025 poteka nova trilogija z naslovom Alegorije, ki sestoji iz treh plesnih projektov in sintezne predstave. Tema tridelnega projekta so alegorije – prizma časa v okviru ikonografskih smeri, ki jih tkejo poezija, literatura in likovna umetnosti.
Program zavoda Muzeum je zasnovan kot serija platform, trilogij, ki se skozi večletno obdobje vsebinsko dopolnjujejo (npr.: trilogija DINAMIKE PROSTOROV V UMETNOSTI, 2016 –2019 je raziskovala fenomene prostorskih dinamik kot spreminjajoče se okolje, v katerem biva telo; trilogija, SPANJE, 2019–2021) se je opirala na bogato ikonografijo upodobitev iz spanja v napetostih med budnostjo in sanjami.
Prva enota trilogije o alegorijah Alegorije mesecev – atributi (2022) temelji na motivih mesečnih ciklov z atributi, ki zajemajo življenje narave (flora) v kontekstu napetosti med opravili in čutnimi ter čustvenimi impulzi katere poraja življenje.
ALEGORIJE – FRAGMENTI
Ponovitev: 9. 12. / 20.00 / Katedrala
Alegorije – fragmenti je predstava s poudarkom na specifikah upodobitev dvanajsterih mesecev pri čemer je izpostavljena telesnost in skulpturalnost plesne govorice. Še pred začetkom našega štetja je bila v literaturi dokončno ustaljena trojna podoba mesecev: kot naravnega, delovnega ritma, kot ritem, ki ga določajo pobožanjene, astralne sile in kot ritem na zemlji prisotnih bogov, ki jih človek časti (Ovidij, Verij Flak…).
Ta trojna podoba mesecev je obravnavana v razmerjih žanrskih upodobitev iz zgodovine ciklov v sklopu literarnih in likovnih paradigem od anike do renesanse. Projekt se mestoma nanašal na liturgijo slavja in temo sijajne podobe mesecev ter naravnih personifikacij, ki so jih označevala praznovanja in obredja. Fragmentarnost predstave se kaže v nizanju podob, božanstev in atributov. Prizori so razdeljeni v sklope glede na letne čase in poganjajo zgodbo, obračajo čas v sosledju mesecev in let: žetev, paberkovanje, jesenska setev ali podobe ob vrtljivem mlinu se izmenjujejo z motivi lova in počitka. Iz domačih žanrskih prizorov, pa vznikajo prostori vitae contemplativa, ki prijateljuje z decembrom, mesecem ostrih nasprotij in podob, ki je zastopan pretežno brez delovnih motivov.
Režija, gib in vizualna podoba: Barbara Novakovič
Zvočna podoba: Jure Vlahović
Oblikovanje svetlobe: Andrej Petrovčič
Strokovna sodelavka: Suzana Koncut
Plesalci: Enya Belak, Matevž Dobaj, Beno Novak / Luka Ostrež, k.g., Kristýna Šajtošová (Peldová)
Prevod v angleščino: Jana Renée Wilcoxen
Fotografija: Andrej Lamut, Urška Boljkovac (Kino Šiška)
Videodokumentacija: Y0Y Production, Manja in Avguštin Solce
Produkcija: Muzeum Ljubljana
Koprodukcija: Kino Šiška – Center urbane kulture
V sodelovanju z zavodom Moja Kreacija, Maribor
S finančno podporo MOL, Oddelek za kulturo.
Barbara NOVAKOVIČ (1963, Celje) je režiserka, producentka in kustosinja, od leta 1996 vodi zavod Muzeum. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študirala sociologijo kulture in umetnostno zgodovino. Leta 1993 je zaključila študij dramske igre na AGRFT v Ljubljani ter ustanovila gledališče Muzeum in se odločila ustvarjati v svobodnem poklicu. Pripravlja avtorske predstave in opaznejše mednarodne razstave. Bila je producentka številnih prvih gledaliških projektov avtorjev z različnih ustvarjalnih področij (arhitektura, vizualne umetnosti, ples, film, teorija). V svojih projektih občasno deluje tudi kot oblikovalka scenskega prostora.
Enya BELAK je multidisciplinarna umetnica, filmska ustvarjalka in koreografinja, katere delo zajema različne umetniške prakse in discipline, ki se med seboj prepletajo. Telo postavi v ospredje kot glavni “objekt” za raziskavo, ki odraža njeno ozadje v sodobnem plesu in koreografiji. Po končanem magisteriju filmske režije na Univerzi Goldsmiths v Londonu je Enya ustvarila in sodelovala pri številnih projektih. Razvija projekt Ringside za inovativno snemanje plesnih predstav v navidezni resničnosti. Njeno režijsko delo vključuje enourni dokumentarni film ‘Aerowaves at 25’. Kot koreografinja je predstavila medPROSTOR (performance s fotografsko in video razstavo), plesni duet ‘BLEF’ in multižanrski projekt ‘Modro črnilo’, ki obsega ples v živo, VR 360° film in hibridno predstavo. Enya je tudi režirala mnogo videospotov za slovenske in tuje glasbene ustvarjalce. Kot sooblikovalka video programa sodeluje tudi pri priznani evropski mreži za sodobni ples Aerowaves. S svojimi dosežki je bila večkrat vidno izpostavljena in nagrajena. Med drugim je prejela nagrado Ksenije Hribar za perspektivno plesalko, nominacijo za Under25 Award za režijo svojega magistrskega filma Luminary na filmskem festivalu Underwire ter zlato značko Mete Vidmar, ki jo podeljuje JSKD za izredne dosežke in predanost sodobnemu plesu.
Matevž DOBAJ je slovenski plesalec in koreograf. Po zaključku študija na Medicinski fakulteti v Mariboru se je šolal na Salzburški plesni akademiji (SEAD). V svojem plesnem jeziku povezuje umetnost in medicino. Matevž nadaljuje svoja raziskovanja plesa v različnih mestih v Evropi – v tem trenutku ga še posebej zanimajo vprašanja interpretacije, telesna stanja in dela s somatskimi praksami. Sodeloval je s številnimi koreografi in skupinami v Belgiji in Sloveniji (Francesco Scavetta, Les Gens d’Uterpan, Bud Blumenthal, Dieter Defurne, Maayan Danoch, Snježana Premuš, Barbara Novakovič (2023-24). Z Neus Barcons Roca že več let ustvarja nove plese in poučuje v Belgiji, Španiji in Sloveniji.
Luka OSTREŽ, k.g. (1996) je zaključil diplomski študij plesa na Zürich University of the Arts in praktično usposabljanje v švicarskem Dance Company Theatre Osnabrück. Od leta 2019 je samozaposlen v kulturi, deluje v Sloveniji in tudi v tujini. Trenutno je aktivni član Balkan Dance Project in SNG Maribor (solo gost).Sodeloval je s številnimi umetniki: Uršo Rupnik, Mojco Majcen, Vito Osojnik, Anjo Mejač, Rosano Hribar, Edhemom Jesenkovićem, Dašo Grgič, Gajem Žmavcem, Edwardom Clugom, Igorjem Sviderskim, MašoKagao Knez, Ano Pandur, Igorjem Kirovom, Ognjenom Vućinićem, Sinišo Bukinacem, Željkom Božićem, MitjoPopovskim ter Barakom Marshallom, Ihsanom Rustemom, Emanuelom Gatomom, Emanuelom Soavijem, Lorandom Zacharjem, Itzikom Galiliom, Anabelle Lopez Ochoa, Michaelom Schumacherjem, DavidsonomFariasem, Monsterjem Chetwyndom, Jasmin Morand, Mauro de Candia, Samirjem Calixtom, Cathy Sharp, Kevinom Richmondom in Denise Lampart. Leta 2021 je za plesno predstavo Doomsday prejel prvo nagrado na Festivalu koreografskih miniatur – FKM Beograd. Na področju poučevanja sodobnega plesa je sodeloval s številnimi izobraževalnimi ustanovami: Akademijo za ples Ljubljana, Alma Mater Europaea, Inštitutom za umetniško igro, Beograd, Dancs Piran, IGEN hišo plesa in Kazino.
Beno NOVAK (1991, Kranj) je leta 2016 diplomiral na Salzburški akademiji eksperimentalnih plesnih umetnosti (Salzburg Experimental Academy of Dance) in bil kasneje povabljen, da nadgradi svoje znanje na Tisch Dance Department (New York University) in na plesni akademiji The Place Dance Academy (London). Plesal je v delih številnih priznanih umetnikov, kot so Deborah Hay, Mateja Kejžarja, Alix Eynaudi, Etienna Guilloteauja, Paula Blackmana in Christine Gouzelis, Ricarda Ambrozia, Zsuzse Rozsavolgyi in drugih. V tujini je deloval znotraj plesnih kompanij kot so Gary Clarke Company, Jason Mabana Dance in James Wilton Dance Company. Veliko ustvarja v sodelovanju z drugimi umetniki, na primer duet 400 Rabbits z Marino Abib, solo Owe Juniorja Mufutaua Jussufa, ::Narava::Dialog:: z Dragano Alfirovič, Body Concert z Ano Romih, itd. V sodelovanju s saksofonistom Boštjanom Simonom in tolkalistom Elvisom Homanom so ustvarili hibridni improvizacijski koncert / plesno predstavo “Vstajenje 2.0” za katero so na bienalu slovenske sodobno-plesne umetnosti “Gibanica 2023” prejeli glavno nagrado mednarodne strokovne žirije. Je umetniški in izvršni direktor festivala Summer Intensive na Portugalskem in festivala Kalejdoskop v Sloveniji. Ena njegovih glavnih zavez je poučevanje in razvoj lastne plesne metode “Zero Space”, s katero poučuje na številnih plesnih akademijah ter trenira profesionalne plesne skupine po celi Evropi. Benovo delo je nenehno raziskovanje osebnih izkušenj, izraženih skozi močno fizičnost, pomešano z občutljivostjo, krhkostjo, energijo in izčrpanostjo.
www.zenderzone13.wixsite.com/benonovak
Kristýna ŠAJTOŠOVÁ PELDOVÁ (1994, Karlovi Vari) je plesalka, performerka, koreografinja in pedagoginja. Po študiju na Konservatoriju Duncan Center v Pragi je zaključila dodiplomski študij na Kraljevskem konservatoriju v Antwerpnu (Koninklijk Conservatorium, Antwerpen). Šajtošová je od leta 2017 članica številnih mednarodnih plesnih skupin: Spitfire Company (Češka), predstavi Constellations I. Before I Say Yes in Constellations II. Time for Sharing. Od istega leta je aktivna tudi v Sloveniji, kjer je soustvarila veliko projektov in nastopila v njih: Chorus v režiji Žigana Krajnčana, Gašperja Kunška in Jana Krmelja, Zibka, Tri sestre in I Have a Dream v režiji Gregorja Luštka, Samo za danes v režiji Maje Delak, Ljubi me nežno v režiji Kristýne Šajtošove, Tsarine Marinkove Krajnčan, Žigana Krajnčana inKristijana Krajnčana, Zvoki izpod kože v režiji Urške Centa, Sare Janaškovic, Anje Möderndorfer in Kristýne Šajtošove, Fusion reactor v režiji Žigana Krajnčana, Med se iskri v temi v režiji Kristijana Krajnčana in koreografiji Žigana Krajnčana. V letu 2020 so Urška Centa, Sara Janaškovic, Anja Möderndorfer in Kristýna Šajtošová ustanovile inštitut, platformo Nest – presečišče med umetniki številnih poetik in skupnih izhodišč.
