Kljub široki dostopnosti posnetkov priljubljenih vodnih zvokov človeku umanjka zavedanje, da je podvodna zvočna krajina tako bogata kot tista, ki jo slišijo kopenska bitja nad vodo. Ob skromnih izkušnjah z raznoliko podvodno akustiko se človek ne zaveda, da zvočno onesnaženje ljudi že spreminja zvočno krajino vode in celo komunikacijo njenih prebivalcev.
➤ Aquatocene / V iskanju podvodne tišine raziskuje pojav podvodnega hrupa, ki ga človeštvo ustvarja v morjih in oceanih. Avtorica je od leta 2016 z uporabo hidrofonov, ki predstavljajo neinvaziven način interakcije z morskim življenjem, ustvarila serijo kompozicij podvodne zvočne krajine, ki so kompleksna zvočna zbirka vodne atmosfere, človeško generiranega hrupa in bioakustike morskega življenja, ki jo ustvarjajo kozice, ribe, morski ježki, ipd. Posnela je vrsto zvokov v Egejskem morju, Jadranskem morju, Atlantskem oceanu, Severnem Atlantskem oceanu in Severnem morju.
Umetniška raziskava podvodnega hrupa morij in oceanov v ospredje postavlja zvočno onesnaževanje, ki ga povzroča človekovo delovanje. Slednje spreminja zvočno sliko voda in tudi komunikacijo njihovih prebivalcev, katerih zvok je poglavitno orodje za sporazumevanje, orientacijo in lov. Tehnološki posegi v oceansko zvočno krajino z ladjami, sonarji in zvočnimi topovi, ki se uporabljajo pri iskanju nafte, povzročajo motnje v krhkih morskih habitatih in so povezani s številnimi posledicami, od motenj prehranjevalnih navad, vedenjskih vzorcev, razmnoževanja in migracijskih poti, do »lombardskega učinka«, kjer posamične vrste tudi same postajajo glasnejše, da bi preglasile hrup v ozadju, in s tem postopno povečujejo intenzivnost celotnega habitata.
Zvočni sestavi akustične podvodne krajine doprinesejo k razmisleku o antropogenem zvočnem vplivu na vodni habitat in morsko življenje ter skušajo ozaveščati in poudariti pomen ohranjanja varnega zvočnega okolja za živali, ki živijo v oceanih, morjih, jezerih in rekah.
Zvočne kompozicije Aquatocene so bile med drugimi posnete na lokacijah:
Aquatocene – 38°26’24.7″N 27°07’12.9″E _Egejsko morje – Izmir (TR)
Aquatocene – 42°38’26.5″N 18°06’20.4″E _Jadransko morje – Dubrovnik (HR)
Aquatocene – 42°57’31.62″N 17°8’12.08″E _Jadransko morje – Korčula (HR)
Aquatocene – 45°32’54.9″N 13°42’20.1″E _ Jadransko morje – Koper (SI)
Aquatocene – 48°43’38.2″N 3°59’33.4″W _Atlantski ocean – Roscoff (FR)
Aquatocene – 53°10’16.3″N 9°34’51.3″W _Severni Atlantski ocean – v bližini Galwaya (IE)
Aquatocene – 53°19’37.3″N 5°07’18.5″E _Vadensko morje – Vlieland (NL)
Aquatocene – 60°24’49.2″N 5°16’54.9″E _Severno morje – Bergen (NO)
AQUATOCENE / V ISKANJU PODVODNE TIŠINE
Umetnica (razvoj, zvočni in video posnetki, montaža zvoka): Robertina Šebjanič
Video montaža: Matej Marinček
Produkcija: Kino Šiška, 2021 (Vodja projekta: Anja Zver)
Koprodukcija: KUD Mreža/FriFormA\V!, 2021
➤ AquA(l)formings – Podvodni preplet: Robertina Šebjanič, Sofia Crespo, Feileacan McCormick
AquA(l)formings s pripovedno-poetičnim razmislekom in podkrepljen s tehnologijo umetne inteligence (UI) naslavlja priložnost za empatičen medvrstni razvoj odnosov z več-kot-človeškimi bitji (t. i. more-than-human entities). Raziskuje obsežne spremembe v morskem okolju, ki jih povzroča človeška prisotnost, in poskuša zamisliti, kako se na njegovih prebivalcih odražajo nove razmere (dvig morske gladine in temperature vode, nova kemična sestava, …). Morja in oceani takšne okoljske spremembe v biološkem ali geološkem času beležijo kot spomine bodisi znotraj posameznih organizmov ali kot izrazite premike v ekosistemskih strukturah.
V teoretičnem jedru projekta se umetniki naslanjajo na spise Donne Haraway, natančneje na njena najnovejša besedila o tentakularnem mišljenju (t. i. tentacular thinking, Tentacular Thinking: Anthropocene, Capitalocene, Chthulucene, e-flux journal #75, september 2016). Tentakularno mišljenje je, preprosto rečeno, sposobnost zaznavanja sveta z dotikom, občutenjem in preizkušanjem stvari. Človek bi jo lahko uporabil za pridobivanje novega znanja, razumevanja in izkušenj Drugega in neznanega. V tem oziru avtorji v prvi raziskovalni fazi projekta k reševanju in analizi vprašanj pristopajo z različnih perspektiv, npr. s stališča ideje o vseobsegajočem razpadu v naslednjo edinstvenost/singularnost, kjer meja med našimi izkušnjami in Drugim ne bo več definirana. Za lažjo predstavo o takšni in podobnih idejah, ki bazirajo na vizijah z vidikov nepoznanih prihodnosti, projekt AquA(I)formings poseže po uporabi tehnologije UI.
Avtorji v nastajajočem projektu sledijo »svilnatim« nitkam (t. i. bisusi, ang. byssus thread) velikega leščurja (Pinna nobilis) in ga vzamejo tako za vizualni sinonim Drugega kot za individualnega morskega prebivalca, ki je in še zbuja radovednost znanstvenih ter umetniških raziskovalcev morskih habitatov, obmorskih prebivalcev in starodavnih trgovcev z blagom. Danes pa je veliki leščur podlegel bolezni, ki je posledica okoljskih sprememb.
Z vključevanjem zgodbe velikega leščurja so avtorji projektu nastavili izhodišča tudi za raziskovanje uporabe in razvoja novih bioloških materialov, ki ne posegajo invazivno v habitate izbranih organizmov in tudi ne v njihov splošen obstoj.
Poseg po tehnologijah UI pripomore k izmišljanju predstav o prihodnosti npr. velikega leščurja in obširnih podmorskih travnikov morske trave Posidonia oceanica v severnem Jadranskem morju. Z uporabo UI tehnologij v večplastnih načinih umetniškega delovanja v projektu AquA(I)formings si avtorji postavljajo nekaj etičnih vprašanj:
Ali je UI kot umetniška praksa primerna za in omogoča premostitev vrzeli med človekom in drugimi vrstami na način, ki ga človek doslej ni zmogel sam?
Ali uporaba UI vpliva na naš izkušen pogled na naravo?
S projektom AquA(I)formings so avtorji obsežno raziskovali ta in druga vprašanja ter čutne izkušnje, ki jih z njim ustvarjajo, ter povezali svoje raziskave s severnim Jadranskim morjem in tamkajšnjim morskim življenjem.
Robertina Šebjanič je mednarodno priznana in nagrajena umetnica. Njena umetniška in raziskovalna praksa se osredotoča na kulturne, (bio)politične in biološke stvarnosti vodnih okolij, ki služijo kot izhodišče za raziskavo filozofskih vprašanj o presečiščih umetnosti, tehnologije in znanosti. Njene ideje in koncepti, često realizirani v sodelovanju z drugimi umetniki ali znanstveniki, so izvedene s poglobljenim interdisciplinarnim in integrativnim pristopom. Leta 2016 je bila nagrajena s posebno omembo na Prix Ars Electronica, ter nominirana za nagrado STARTS2020 in STARTS2016. 2018 je bila na umetniški rezidenci Ars Electronica (Emap / Emare program). Leta 2017 je bila ena izmed umetnikov platforme SHAPE, . Njeno delo Aurelia 1+Hz / proto viva generator (artist proof) je od leta 2019 del BEEP Electronic Art Collection iz Reus-a v Španiji. Živi in deluje v Ljubljani.
Sofia Crespo je umetnica z velikim zanimanjem za tehnologije, ki jih navdihuje biologija. Eden od njenih glavnih fokusov je način, kako organsko življenje uporablja umetne mehanizme za simulacijo samega sebe in razvoj, kar namiguje, da so tehnologije pristranski produkt organskega življenja, ki jih je ustvarilo, in ne povsem ločen objekt. Njeno delo postavlja pod vprašaj potencial umetne inteligence v umetniški praksi in njeno sposobnost, da preoblikuje naše razumevanje ustvarjalnosti.
Entangled Others je skupna studijska praksa umetnikov Feileacana McCormicka in Sofie Crespo. Njuno delo se osredotoča na ekologijo, naravo in generativne umetnosti, s poudarkom na zagotavljanju prisotnosti in življenja v digitalnem prostoru novim, več kot človeškim oblikam. To vključuje raziskovanje vprašanj odnosov, biotske raznovrstnosti in ozaveščenosti s pomočjo tehnologij, ki jih navdihuje biologija. Njuno delo posledično poudarja, kako lahko z zavestnimi prizadevanji z novo tehnologijo opozarjamo na in osveščamo glede nevidnega, s katerim smo tesno prepleteni.
AQUA(I)FORMINGS – PODVODNI PREPLET
Umetniki: Robertina Šebjanič, Sofia Crespo, Feileacan McCormick
Svetovalci: Matjaž Ličer, Marko Vivoda, Rok Pahor
Razvoj mehanskih delov: Scenart, Ljubljana
Zahvala: Alan Ixba, Manja Rogelja & Aquarium Piran and Borut Jerman
Produkcija: PiNA, 2021
Postprodukcija: Kino Šiška, 2021 (Vodja projekta: Anja Zver)
Prostorsko postavitev (brez performansa) AquA(I)formings si bo v Kinu Šiška možno ogledati tudi v petek, 12. novembra 2021, med 15.00 in 21.00 uro.
Vstopnina (performansa Aquatocene in AquA(I)formings (oba 11. 11.)): 7 eur
Vstopnina (performans Zgodbe iz Atlantika (18. 11.)): 7 eur
Paket performans (11. in 18. 11.): 11 eur
Vstopnina (prostorska postavitev AquA(I)formings (12. 11.)): 4 eur
Vstopnina (prostorska postavitev Zgodbe iz Atlantika (19. 11.)): 4 eur
BON21
Za nakup vstopnice je mogoče unovčiti tudi BON21 na blagajni Kina Šiška od ponedeljka do petka med 15.00 in 20.00 oziroma na dan dogodka. Več o načinu unovčevanja ter dokumentih, ki jih potrebujete za unovčitev, si preberite na spletni strani FURS.
PCT POGOJI
Ob vstopu na prireditveni prostor v času javnih kulturnih prireditev je potrebno upoštevati veljavne javnozdravstvene ukrepe in s tem dokazila o PCT pogoju. Kot dokazilo o izpolnjevanju pogoja PCT se lahko predloži digitalno COVID potrdilo EU v digitalni ali papirnati obliki, opremljeno s kodo QR (mobilna sporočila niso veljavna) ali se predloži drugo potrdilo oziroma dokazilo v skladu s predpisi, ki ga pristojna oseba preveri z vpogledom v to potrdilo oziroma dokazilo. Ob predložitvi katerega od navedenih dokazil je potrebno izkazati tudi veljaven osebni dokument.
