Kaj preostane umetnici/umetniku, ko v sodobnem času ostane brez računalnika in telefona – osnovnih naprav, s katerimi komunicira svoje delo gledalcem? Mrežne povezave predstavljajo neomejeno komunikacijsko mrežo in prav preko njih umetnice/umetniki danes dosegajo svojo najštevilčnejšo publiko. Nataša Berk se je v takšni situaciji – brez računalnika in telefona, namreč – oprla na izraznost telesa. Performativnost umetnici ni tuja, če se spomnimo njenih izmišljenih osebnosti. Tokrat se je performativnosti lotila drugače, saj nastopa kot umetnica Nataša Berk.
V projektu “eine revolution ohne tanzen ist eine revolution die sich nicht lohnt” (“revolucija brez plesa je revolucija, ki se ne splača”) umetnica skozi video nagovarja gledalce s svojim telesom, s plesnimi gibi, ki jih odpleše pred kamero. Video si lahko ogledate na platformi YouTube, enem glavnih kanalov širjenja video posnetkov in tako imenovanih easy-to-use video internetnih strani. Ob teh straneh so se razvile nanje prilagojene oblike videokomunikacije, kot so video blogi, DIY inštrukcijski videi, posamezni koncepti videospotov (npr. ‘Harlem Shake’) ali marketinških kampanj (npr. za hondo civic type R, kjer je pritisk tipke R sprožil menjavanje dveh posnetkov) itd. Tudi projekt Nataše Berk je oblika videokomunikacije, ki pa je brez zvoka. Gibljiva slika in zvok se na video platformah zdita neločljiva. Aplikacija YouTube na pametnih telefonih daje jasno izjavo o pomenu slike oziroma namenu platforme, ko onemogoča poslušanje glasbe ob zaklenjenem ekranu ali sočasno uporabo druge aplikacije. Kako pristopiti k videoposnetku brez glasbene podlage, če je ta nanjo očitno vezan? Kako z njim komunicirati in kakšna komunikacija se prileže posnetemu plesnemu aktu? Nas umetnica uči gibov? Nas nagovarja k sproščenemu plesu?
V dodanem opisu na YouTubeu umetnica poziva gledalce, naj njenemu plesnemu performansu dodajo glasbo. Umetnica tako svoje telo ponuja v milost in nemilost sodelujoči publiki, ki ji prepušča izbiro pesmi, na katere bo zmeraj enako zaplesala. A le v virtualni realnosti, kjer občinstvo pravzaprav nima resničnega vpliva na njen ples. Odločitev je bila na strani performerke: z izbiro prezentacije plesa skozi video ohranja telo pod lastno kontrolo in izraža upor proti “upravljanju” z njenim telesom. Odločitev je na strani gledalca: bo izbiral med oblikami nasilja in se skozi naključno predvajanje iz njenega plesnega izraza norčeval, ali bo raje poiskal komad, ki bo umetničinim gibom najbolj prilagojen?
“Vsaka revolucija potrebuje tudi ples” je sporočilo, ki ga preberemo v naslovu projekta. V zadnjih 15 letih se veliko znanstvenih raziskav na medicinskih institutih ukvarja z vplivom plesa na miselno aktivnost in telesno zdravje. Z vzpostavljanjem novih nevronskih povezav v možganih naj bi ples pomagal pri izboljšanju dolgoročnega spomina, branil človeka pred demenco, zmanjševal stres, izboljševal prostorsko prepoznavanje itd. Ob plesanju se v telesu pogosto sprošča hormon serotonin, zato ples v nas sproža tudi prijetne občutke osvoboditve, veselja, sreče. Ples se sliši kot odlična rešitev sodobne družbe pred njenim padcem v prepad apatije.
Umetnica dojema ples ali gib kot izraz iskrenega in spontanega dejanja. Ples je del človekove kulture, je sprostitev, zabava, ritual. Ob veliko različnih obstoječih plesnih zvrsteh, plesnih korakih in koreografijah pri prostem plesu posamezniki izberemo lasten izrazni gib in se s svojim telesom svobodno izražamo, kot se Nataša Berk na videu. Performativni akt umetnice bi lahko poimenovali tudi oda plesu, ki pa je posebej privlačna zaradi svoje humorne note.
Vabljeni na YouTube zabavo – a prinesite glasbo s seboj!
Nataša Berk je raznolika – opišemo jo lahko kot ironično-provokativno avantgardistko eksistencializma z opaznim abstraktnim instinktom. Zanjo je značilno, da je zvrsti ne omejujejo, zato deluje na številnih področjih umetnosti. Ukvarja se z različnimi mediji. Njena dela so večinoma povezana s fotografijo, videom, tiskom, objektom, tekstom, glasbo in zvokom ter ročno in digitalno ilustracijo. Pomemben del njenega umetniškega izražanja je tudi performans. Kot državljanka sveta sedaj živi in dela povsod.
Njen pogled na umetnost je široko odprt in spontan. Ne dopušča, da bi jo omejevala lastna osebnost, temveč prestopa svoje osebnostne meje z ustvarjanjem alternativnih osebnosti, ki jih uporabi za raziskovanje in odkrivanje področij, sicer nedostopnih Nataši Berk. Gre za konceptualni performans misli. Ostrina misli je skrita za humorjem in naivnostjo otroškega dojemanja sveta. Na stvari, ki pritegnejo njeno pozornost, se odzove provokativno, s pričakovano možnostjo polemičnih reakcij, in s tem spodbuja širitev ter celo brisanje mej. Že meja sama po sebi je provokativna. Kje je meja? Kaj je meja? Ali meja v umetnosti sploh obstaja? Konec koncev je to umetnost …
Organizacija: Kino Šiška.
Kuratorka: Anja Zver.
