Glasba

14. 10. 2016

INDEKŠ LEKCIJA: BATTLEME + And The Kid

Posebna poslastica za fene kultne serije Sons of Anarchy! Z bendom Battleme nam prihaja v goste Matt Drenik Američan slovenskih korenin, ki je avtor in izvajalec večine komadov soundtracka te serije, vključno s predelavo klasike Hey Hey, My My Neila Younga. Koncertno energični Battleme se bodo na svojem prvem ljubljanskem nastopu predstavili z novim albumom

Posebna poslastica za fene kultne serije Sons of Anarchy! Z bendom Battleme nam prihaja v goste Matt Drenik Američan slovenskih korenin, ki je avtor in izvajalec večine komadov soundtracka te serije, vključno s predelavo klasike Hey Hey, My My Neila Younga. Koncertno energični Battleme se bodo na svojem prvem ljubljanskem nastopu predstavili z novim albumom Habitual Love Songs, kot tudi s skladbami, ki jih poznate iz slavne serije.

Potem ko je dlje časa na turneji promoviral album Future Runs Magnetic iz leta 2014, si je Matt Drenik, pevec Battleme, privoščil odmor. Umaknil se je v svoj kletni studio v Portlandu in začel pisati novo glasbo. In čeprav je bil Future Runs Magnetic sprejet predvsem kot plošča zajetnega kitarskega rocka, je Drenik naletel na drugo smer. Vrnil se je h klavirju in lovil melodije ter balade, jih posnel na svoj iPhone, nato pa jih obrnil na glavo, da so nastale pesmi. Svojega brata Jasona Drenika (Hairy Patt Band) je vpregel v koprodukcijo. Podajala sta si žogico in se navezovala na zvoke Roxy Musica, Davida Bowieja in Jima Carrolla, polna vzajemnega občudovanja za lirični vrtinec, ki so ga ustvarjale njune skladbe.

Dvajset skic je kmalu postalo dvajset pesmi in Drenik je najel portlandski studio Revolver. S pomočjo Paula Pulvirentija (Elliot Smith, No. 2) na bobnih in menjajoče se zasedbe, ki je vključevala Chada Savagea (Battleme), JJ Eliota, Colina Hegne (Brian Jonestown Massacre) in Williama Slaterja (Gralls, Denver), je Drenik pesmi začel preobražati v nekaj več kot le kletne demo posnetke. Privzele so divji, vrtinčast garažni stomp, ukoreninjen v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. To so bili džemi, ki so bili osredotočeni, a ohlapni. Izginili so melodični kavlji in kipeče kitare, ki so prevladovale na Future Runs Magnetic. Nadomestili so jih pogum, ulica in samozavestno korakanje.

Končnih štirinajst skladb sestavlja tretjo studijsko ploščo Battlemeja, Habitual Love Songs, nalezljivo mešanico nafuzzanega, soničnega, psihedeličnega, ležernega popa. Od ponočevanja “All Night, All Night” do najstniške preteklosti skladbe “Pete’s Song”, Drenik najde vedno nove načine za podajanje minulih zadev. Zoprne prijatelje iz otroštva v “The Boats of Ohio” nasledita kričeči ulični “Go” in poklon preminulemu prijatelju v “Back to You”. A nič ne zajame Drenikovih misli tako dobro kot “Post Is Dead”, v katerem zadnje leto turneje povzame v enem samem naletu: “Sam ne morem preživeti.”

And The Kid so zagrebški rock alternativci, ki so 2013 v orbito Bandcampa poslali prvenec Factories. Četudi posnet v skoraj amaterskih pogojih, je album naletel na odobravanje kritikov na Hrvaškem in v regiji. Konec marca 2015 so And The Kid izdali drugi album z naslovom Grand Mal ter potrdili položaj enega boljših alternativnih bandov iz Hrvaške.

Predvaja se…