Plesno-gledališka predstava v režiji Barbare Novakovič Kolenc je svoje korenine našla v dramskem besedilu Iva Svetine Rojstvo Venere, ki ga je avtor napisal izrecno za najnovejšo produkcijo Zavoda MUZEUM. Izvrstna igralska zasedba in glasba, pod katero se podpisujejo Dacho, Levanael in Bowrain.
Igra se odvija v času med septembrom 1449 in majem 1498; med vdorom Karla VIII. in Savonarolovo smrtjo. Botticelli vse bolj postaja privrženec Savonarolovih ekstremnih idej, četudi je s Pomladjo in Rojstvom Venere častil pogansko lepoto, morda pa prav zaradi tega, ker se tega zaveda. Je v ozadju nemara celo strah? Savonarola vpliva na Botticellija, da se odvrne od lastnih načel, ki so renesančno humanistična, ki v duhu neoplatonizma slavijo lepoto “kot duhovno milino”, ki na svojih slikah upodablja “ambivalente simbole”, zemeljske in nebeške boginje, telesno in duhovno ljubezen. Renesansa je duhovna prenova in Botticelli je bil, dokler ni zapadel pod vpliv patra Savonarole, eden njenih najbolj izrazitih oznanjevalcev.
Dramsko besedilo Iva Svetine Rojstvo Venere ponudi širok spekter tem o obdobju renesanse in slikarstvu quattrocenta. Pri tem nam bo v metodološko pomoč Masaccio, slikar zgodnje renesanse, katerega figure so monumentalne in prizemljene v čutnem. V Izgonu iz raja Masaccio ujame trenutek resnice, eksistencialne krutosti, zmogel slikati bolečino (pojem grdega v estetskem smislu). Botticelli pa lepoto zajame s slikanjem privida raja, iluzije, plesnih gestah in pozicijah nog.
V diptihu uprizoritev 2018-19 bomo sopostavljali nezmožnost ob zmožnost realizma: kako se to udejanja v umetniškem in filozofskem korpusu obeh velikanov (Boticellija/Masaccia).
Več informacij o predstavi, ustvarjalcih in zasedbi najdete tukaj.
Vstopnice že v prodaji.
Organizacija: MUZEUM, Kosovelov dom Sežana in Kino Šiška.
