Kultna figura njujorškega New/No Wave gibanja s konca 70-ih, začetka 80-ih, saksofonist James Chance (včasih tudi James White, izvirno James Siegfried), nekdanji vodja legendarnih The Contortions, sodelavec Lydie Lunch, Arta Lindsaya in Rhysa Chattama, vzor številnim mlajšim bendom, kot so Black Dice, Liars, Girl Band … prihaja v Kino Šiška! James Chance je legenda: združuje
Kultna figura njujorškega New/No Wave gibanja s konca 70-ih, začetka 80-ih, saksofonist James Chance (včasih tudi James White, izvirno James Siegfried), nekdanji vodja legendarnih The Contortions, sodelavec Lydie Lunch, Arta Lindsaya in Rhysa Chattama, vzor številnim mlajšim bendom, kot so Black Dice, Liars, Girl Band … prihaja v Kino Šiška!
James Chance je legenda: združuje freejazzovski način igranja Alberta Aylerja z masivnim funk ritmom Jamesa Browna in ju filtrira skozi lečo punk-rocka.
Če pogledamo pojavo Jamesa Chancea iz obdobja poznih 70-ih v New Yorku, se zlahka pustimo zmesti. Zaradi mastnih, nazaj počesanih las, zavihanega nosu in loungelizardovskega načina oblačenja je bil več kot le rahlo podoben filmskim zvezdam iz prejšnjih desetletij. Toda če ste ga imeli priložnost videti na odru, kako piha v svoj saksofon ali kako se pretepa s kakšnim izmed obiskovalcev v klubu, ste ga dejansko spoznali kot enega prevladujočih avantgardnih provokatorjev svoje dobe. James Chance Blogspot>
Chance je iz rodnega Milwaukeeja prišel v New York sredi 70-ih, ko je s sabo nosil svoj saksofon in prvotni priimek Sigfried. Kmalu se je začel družiti z Lydio Lunch in njeno družbo mladoletnih umetnikov in prestopnikov iz downtowna in kratek čas z njimi igral v skupini Teenage Jesus and the Jerks, jih tudi kmalu zapustil in leta 1977 ustanovil svoj bend The Contortions. Verjetno se je Chance bolj kot ostali predstavniki t.i. gibanja No Wave navduševal nad sočasno črnsko glasbo in je z The Contortions iskal način, kako povezati odsekane ritme funka in vihravo svobodnost igranja na saksofon Ornetta Colemana s konfrontacijsko in politično teatralnostjo punka.
Osnovna ritem sekcija je poskrbela za funky okostje benda, medtem ko so »open-tuned« slide kitara, opotekajoče se elektronske orgle, cvileč saksofon in raznorazni vzdihi in kriki poskrbeli za divjo disonanco, značilno za The Contortions. Celo danes, ko se številne glasbene skupine v renesansi post-punka sklicujejo na vzornike iz gibanja No Wave in na Chancea še posebej, deluje glasba The Contortions, ki premišljeno krčevitost meša s surovo anarhično zvočnostjo, neverjetno edinstveno. A tako kot scena, za katero so bili osrednjega pomena, so tudi The Contortions hitro izgoreli in izdali le en album, Buy the Contortions, poleg še štirih pesmi, ki so jih posneli za legendarno kompilacijo Briana Ena No New York. Chance se je kmalu pojavil pod novim imenom kot James White (v počastitev Jamesu Brownu) z novo skupino, imenovano The Blacks, v kateri pa so dejansko nastopali skoraj isti glasbeniki kot v The Contortions.
James White and the Blacks so se kot deloma parodija, deloma poklon, deloma posmehljiva katastrofa v akciji oddaljili od punka, ki je definiral njihovo zgodnje ustvarjanje, in se usmerili bolj k fuziji soula, funka in free jazza z disko glasbo in tako postali eden najbolj čudnih glasbenih hibridov svoje dobe. A kot vsi Chanceovi podvigi se je edini album skupine The Blacks, Off White, preizpraševal o številnih različnih pomenih “črne” in “bele” glasbe in o načinih, kako rasna identiteta vpliva na umetniško ustvarjanje.
Sledila je še ena hibridna jazz-funk skupina pod imenom The Flaming Demonics. Številne založbe, še posebej velika ROIR, ki se posveča ponovnim izdajam, so v 80-ih in 90-ih ponovno izdale razne Chanceove stvaritve. Toda največji podvig se je zgodil leta 2003, ko je založba Tiger Style Records izdala dokončno Chanceovo retrospektivo, poimenovano Irresistible Impulse. Set 49 pesmi na treh diskih vključuje albume, ki jih je Chance izdal s svojimi tremi skupinami, njegov četrti album iz leta 1982, poleg tega pa še redke posnetke, izgubljene studijske posnetke in druge najrazličnejše dragocenosti Jamesa Chancea.
‘INCORRIGIBLE!’ (2012)
James igra od leta 2006 z LES CONTORTIONS, tremi francoskimi glasbeniki: Pierre Fablet
(kitara), Jacques Auvergne (bas kitara) in Alex Tual (bobni). Skupaj so nastopali na več kot 60 koncertih po vsem svetu.
Leta 2011 je James posnel nov album v Rennesu (francoski prestolnici inventivnega rocka!) in v New Yorku, ki ga je produciral Frank Darcel (Marquis de Sade) in na katerem igrajo Les Contorsions, kitarist Ivan Julian (Richard Hell and The Voidois), Norman Westberg (The Swans), jazzovski saksofonist Robert Aaron in neverjetni trobentač Mac Gollehon (Temptations, Gil Scott Heron, David Bowie, etc.).
‘INCORRIGIBLE!’ je Chanceov prvi originalni album po skoraj več kot desetletju.
Evropski datum izdaje je bil 26. oktober 2012 pri založbi Broken Silence!
Organizacija Kataman in Kino Šiška.
