The lovest, revisited z izbranimi umetniškimi plakati in dokumentarnim filmom predstavlja projekt the lovest, ki je živel in utripal med letoma 2011 in 2014.
Vsebinsko in strateško je nadaljevanje projekta I’m Culture, s katerim je vizualni umetnik JAŠA dodobra zaznamoval Trienale sodobne slovenske umetnosti leta 2010, ki ga je kuriral Charles Esche. Umetnik je razvil strategijo odnosa do celotne razstave in prostora s fokusom na neizkoriščenih prostorih. Izpeljal je niz akcij, ki so se odvijale v vseh prostorih in funkcionalnih skupinah. Postavljene so bile v medprostoru, garderobi in nedelujoči kavarni, med stranišči, poleg predavalnice in drugje, kjer se je odpiral kaotičen svet, diametralno nasproten urejeni razstavni estetiki, ki je narekovala stene galerije nadstropje više. Celotno dogajanje je v Moderno galerijo privabilo novo, mlajšo publiko, ki je z navdušenjem od blizu spremljala dogajanje, polno zabave, humorja, podreditve, uničenja in šoka. Intervencija se je že skorajda spojila s prostorom, zato se je zdelo škoda projekt naenkrat končati.
Slaba dva tedna po zaključku trienala se je projekt prelevil v novega, poimenovanega the lovest. Umetnik je skupaj s kolektivom vzpostavil alternativni vhod skozi okno, skozi katerega so obiskovalci prešerno vstopali in izstopali, in živobarvno obarval okna kletnih prostorov galerije. Z obema posegoma je želel omehčati obraz “stare dame” oziroma dilemo, ki je marsikoga pripravila do obrata že pred vhodom v galerijo. Kmalu je preselil svoj studio v galerijske prostore, kjer je dnevno gradil formo in vsebino ter puščal odprta vrata znotraj uradnih ur galerije. Ko je postavitev dobila zadovoljivo obliko, je sledilo organiziranje dogodkov, ki so kmalu konkurirali vsemu ostalemu dogajanju ob petkih zvečer. Obdobje je sovpadalo s širšo “renesanso” klubskega dogajanja v Ljubljani in drugod.
The lovest je sčasoma postal odličen instrument aktivnega eksperimenta v združevanju posameznih medijev v celoto dogodkov, ki so se – ne glede na razvrat, dogajanje, koncert, ples, performans in siceršnje norenje – zmeraj zaključili z isto frazo legendarnega vratarja galerije: “Muzej se zapira.” Avtor se je projekta lotil z željo, da bi formo kluba ali zabave izkoristil kot umetniško formo, participatorni Gesamtkunstwerk. In kot dodaja danes: “Če govorim o the lovestu, govorim o življenju, kot smo ga videli in živeli.”
Otvoritvi razstave the lovest, revisited bo sledila premiera kratkega dokumentarnega filma the lovest, revisited (25 min) v režiji Maše Nonković in JAŠE v Kinu Šiška. Maša Nonković je samoiniciativno sledila dogajanju in ga lovila na kamero, ob čemer se je avtor zaradi prezence dokumentiranja bal, da bo dogajanje izgubilo avtentičnost. Sčasoma je že takrat postalo jasno, da je danes to edini dokument, s katerim lahko destiliramo atmosfero tistega časa. Do Kina Šiška bo od Ravnikar Gallery Space ob 20:15 odpeljal brezplačen avtobus.
the lovest, revisited je poklon takratni mladi in aktivni produkciji: JAŠI in celotni ekipi; Luki Uršiču – KALU, Nini Vidrih, Janezu Vidrihu, Aljažu Koširju – Fejzu, Primožu Nemcu, Griši Šoba, Metki Dolenec, Michelu Drascku ter Meti Grgurevič, Urši Vidic, Taji Toplak, Saši Šuštar, Marku Požlepu, Maši Nonković, LeftFinger in KUD LJUD; s strani Moderne galerije: Zdenki Badovinac, Igorju Španjolu in Adeli Železnik; ter mnogim ostalim, ki so avtorsko sodelovali pri posameznih dogodkih – hvala!
Projekt je posvečen pokojnemu Maksu Soršku, pomočniku direktorice Moderne galerije.
Zahvala zunanjim sodelavcem pri posameznih avtorskih eventih the lovest: Bartillier, Bowrain, Crisitiana Palandri, Dick & Greta, Eldo Willer, ENKA, Felis Catus, Giorgio Guidi, Irena Tomažin, Junzi, Jyrki Riekki, Lux, Matej Stupica, Matjaž Brulc, Mina Fina, Monsieur Moo, Neon Dekadence & Mique, Nicola Genovese, Nina Fajdiga (in Jasmina Križaj, Leila McMillan), Paul Destieu in Julien Toulze in Otto Prod, Roman Uranjek, Ruff Roga, Softskinson, Some1else, The MIha Artnak, Uroš Abram, Vladimir Mićković, Yanya, Your Gay Thoughts, Žakpižon, Zeleni Zajec.
In seveda vsem vam, ki ste prišli in bili del celote. Hvala, JAŠA.
BIOGRAFIJA
JAŠA (Mrevlje-Pollak, 1978) sodi med najplodnejše in najvplivnejše sodobne slovenske vizualne umetnike in je najprepoznavnejši glas generacije, ki je s svojo izobraževalno potjo, umetniško prakso in projektnim razstavljanjem prebila okvirje domače in tuje umetniške scene in si tako zagotovila vidnost v mednarodnem umetniškem prostoru. Študiral je na Akademiji likovnih umetnosti v Benetkah, kjer je leta 2004 z odliko diplomiral, diplomo druge stopnje pa na isti ustanovi opravil leta 2007 (con elode). Od leta 2008 na isti ustanovi vodi eksperimentalne programe izobraževanja. Med študijem je bil član mednarodne umetniške skupine Crash in Progress, progresivne in radikalne skupine, ki si je ustvarila sloves z umetniškimi projekti, deležnimi precejšnje pozornosti. Leta 2005 je začel z avtonomno potjo, na kateri je svojo razvejano in večmedijsko prakso nadaljeval in osnoval na principih site-specific prijemov in prepletanju kreativnega procesa z drugimi. V desetletju visokega ritma celostnih projektov je sam in s serijo drugih pomembnih avtorjev dodobra predrugačil ljubljansko umetniško sceno ter nato prav tako nadaljeval po evropskih projektnih prostorih in razstaviščih, vse do prve samostojne razstave v New Yorku leta 2012. Leta 2015 je zastopal Slovenijo na 56. beneškem bienalu, enem najpomembnejših dogodkov sodobne umetnosti na svetu. Šolan kot slikar je že v zametkih združil osamo ateljejskega ustvarjanja s sodelovanjem z drugimi avtorji in kolektivi z različnih področij (od sodobnih večmedijskih vizualnih praks, arhitekturnih prijemov in osnov do zvočne umetnosti in glasbe ter nenazadnje performans) v večplastne in celostne projekte, kjer je odnos do in s publiko postavil v samo jedro umetniškega dela. Po intenzivnih in plodnih letih delovanja na slovenskem in evropskem umetniškem prostoru od leta 2013 živi in ustvarja med Ljubljano in New Yorkom ter drugod in ostaja konstanta na mednarodnem umetniškem prostoru.
Organizacija: RAVNIKAR GALLERY SPACE in WE.ARE institute v sodelovanju s Kinom Šiška.
