Genialni vojvodinski violinist, katerega deklariran fan je tudi vražji rockerski violinist Warren Ellis (Dirty Three, Grinderman), se po natanko dveh letih vrača v Šiško! Tokrat zares s celotno postavo (na prejšnjem špilu je brata Kurina zamenjal pihalec Mihály Dresch) svojega virtuoznega kvarteta: Félix Lajkó – citre, violina; Antal Brasnyó – viola Michael Kurina – cimbale,
Genialni vojvodinski violinist, katerega deklariran fan je tudi vražji rockerski violinist Warren Ellis (Dirty Three, Grinderman), se po natanko dveh letih vrača v Šiško! Tokrat zares s celotno postavo (na prejšnjem špilu je brata Kurina zamenjal pihalec Mihály Dresch) svojega virtuoznega kvarteta:
Félix Lajkó – citre, violina; Antal Brasnyó – viola Michael Kurina – cimbale, Ferenc Kurina – kontrabas.
Ultimativni izbruh žive muzike!
»Madžarski violinist Félix Lajkó zveni kot nihče drug. Klasično izobraženi improvizator z vplivi folk glasbe igra ognjevito in virtuozno, a hkrati lirično« (The Strad, naslovna zgodba, januar 2013)
“Intenzivnost, ognjevitost in virtuoznost, njihovega igranja so navdušujoče.« (Songline, december 2012)
Njegov zadnji album Mező/Field je bil avgusta in septembra 2013 št. 1 na vodilnih svetovnih “world music” glasbenih lestvicah.
Félix Lajkó (v Madžarskem zaporedju zapisa imena, Lajkó Félix, se je rodil 17. decembra 1974 (na isti dan kot Beethoven leta 1770) v Bački Topoli v Srbiji. Živi in sklada v Paliću (Srbija). Lajkó je sodeloval s številnimi uglednimi zasedbami in glasbeniki. Bil je član zasedb Ritual Nova Borisa Kovača in Makúz Györgyja Szabadosa. Več nastopov je pripravil v sodelovanju z Minom Tanako, svetovno znanim japonskim buto plesalcem in francosko zasedbo Noir Désir. Povezal se je tudi z violinistom Alexandrom Balanescujem, s pihalnim orkestrom Bobana Markoviča in najboljšimi grlenimi pevci na svetu iz zasedbe Huun Huur Tu. Njegova poetika »Bistvo moje glasbe izvira iz občutljivosti in raznolikosti inštrumenta, ki ga igram. Nobenih novih vrst glasbe ne igram, le po svoji poti hodim, improviziram in skladam. Nobenih razlik ne delam med slogi in tokovi v glasbi, zato igram folk, klasično, rock, blus in jazz glasbo pa tudi improvizirane skladbe. Če bi moral kategorizirati svoj stil glasbe, bi izbral temačen folk.« S svojo glasbo je začaral naklonjeno občinstvo v mnogih metropolah po svetu (Tokio, Amsterdam, Berlin, Praga, Ljubljana, Frankfurt, Lyon, Bordeaux, Benetke, Verona, Edinburgh, London, Tallinn, Dunaj, New York). Prislužil si je vzdevke, kot so vražji violinist, vojvodinski Paganini, velja za instinktivnega genija, ki je na odru z inštrumentom v roki – naj bo violina ali citre – zmožen česarkoli. Ima prirojen talent, da navduši občinstvo in ga vsakič znova začara. Njegova glasba je divja, a ji ni mogoče pripisati žanra niti je natančno opisati, saj zanjo velja ravno nasprotno: Lajkó vzpostavlja svoj lasten trend s stopanjem proti toku, hkrati pa pomaga razumeti tisto, česar ni mogoče pojasniti. Včasih so njegove teme enostavne kot zvoki narave in harmonične kot kozarec dobrega vina, najdejo pa se na eni točki: bistveno se je z osebnim in primernim pristopom dotakniti srca.
http://www.youtube.com/watch?v=F7rg0w_i8y4
