Umetniški kolektiv Leo & Björn iz Münchna se bo v Kinu Šiška predstavil z multimedijsko instalacijo, ki je osnovana na vprašanju: »Res moram iti tja?« Gledano širše je razstavni projekt posvečen vprašanju, koliko virtualen bo postal svet. Živimo v svetu, ki ga sestavljata dve resničnosti – resnična ali fizična in virtualna. Virtualni svet zelo hitro postaja
Umetniški kolektiv Leo & Björn iz Münchna se bo v Kinu Šiška predstavil z multimedijsko instalacijo, ki je osnovana na vprašanju: »Res moram iti tja?« Gledano širše je razstavni projekt posvečen vprašanju, koliko virtualen bo postal svet.
Živimo v svetu, ki ga sestavljata dve resničnosti – resnična ali fizična in virtualna. Virtualni svet zelo hitro postaja podoben resničnemu, ga posnema in se uči od njega. Čas, ki ga ljudje glede na njihov poklic, življenjski slog in starost preživijo v virtualnem svetu, se podaljšuje. Delo, prosti čas, komunikacije in samopredstavljanje se selijo v virtualni svet. Leo & Björn kot vizualna umetnika to dogajanje zaznavata na poseben način – prek razstav. Število del, ki si jih fizično ogledamo na razstavi, je večinoma precej manjše kot število umetniških del, ki si jih ogledamo virtualno. Množice ljudi prek tumblrja, instagrama in podobnih storitev (nevede) postajajo vojska kuratorjev, ki zbirajo, izbirajo in razstavljajo dela, med katerimi brez težav prehajamo s potegom, pomikanjem ali klikanjem.
Leo & Björn bosta v Kinu Šiška nadaljevala s preučevanjem, ki sta ga osnovala z instalacijo v Münchnu, in se tako še bolj zatopila v vprašanje, kaj pomeni fizično razstavljanje umetniških del. V Münchnu sta se odločila, da za razliko od drugih umetnikov na skupinski razstavi ne bosta delala z lesenimi hišami z žičnatim ogrodjem ali v njih razstavljala. Raje sta zgradila virtualno tridimenzionalno hišo in jo narisala kot izometrično skico. Na izometrično risbo hiše z žičnatim ogrodjem sta od zadaj projicirala premikajoč se avatar. Nadgrajeno risbo je spremljala velika projekcija avatarjeve perspektive, ko se ta sprehaja skozi resnično risbo hiše, hkrati pa tudi skozi virtualno arhitekturo. V virtualni hiši avatar vidi razstavo umetniških del, katerih avtorja sta Leo & Björn in sta jih za virtualni svet delno reproducirala delno nadgradila. Pri virtualnih umetniških delih sta poskušala marsikaj, kar bi bili v resničnem svetu zapleteno ali nemogoče (npr. vaza, sestavljena iz gibljivih risb).
Umetnika želita v Ljubljani nadaljevati s preizkušanjem možnosti tovrstnih prostorsko-časovnih postavitev/instalacij in s tem ustvarjati izkustva, ki jih je v zgolj virtualni predstavitvi umetnosti nemogoče doseči. Tokrat ne bosta zavrnila uporabe fizične hiše, ki bi jo nadomestila z virtualno, temveč bosta delala v resnični stavbi (Kino Šiška), ki jih bosta dodala nove (virtualne) sloje. Na ta način si želita omogočiti izkustvo, ki ga ni mogoče zajeti v youtube videosprehod.
Člana umetniškega kolektiva Leo & Björn (1981) sta se spoznala med študijem vizualnih komunikacij na Univerzi za aplikativno znanost v Münchnu in na ZHDK v Zürichu. Sodelovati sta začela leta 2007. Njuni projekti, ki imajo za osnovo navdušenje za razpravljanje o zamislih z risbami, nastajajo v mešanih medijih, kot so preproste risbe, animacije, softverske interaktivne podobe, prostorske instalacije ali performansi risanja v živo. Med njuna osrednja zanimanja sodijo psihološka in antropološka ozadja človekovega vedenja.
Organizacija: Kino Šiška (v sklopu projekta What’s the Deal?).
