Maja Bojanić si prisvaja razstavni prostor, tako da ga podvaja z odlitki v tehniki kaširanja. Negativi delov prostora oziroma praznega prostora med objekti v procesu odlivanja postanejo samostojni objekti, ki so naknadno dodani razstavnemu prostoru in so, kljub temu, da formalno sledijo samemu prostoru, njegov materialni presežek. Odtisi iz krhkega materiala, ki so rezultat fizičnega stika, se ponekod ne ločijo od mesta svojega nastanka, drugod pa začnejo ustvarjati razliko in proizvajati nove forme. Objekti ponovno postanejo material, ki umetnici služi, da poustvari nekaj, kar ne obstaja (več), dokument nekega drugega prostora, hiše. A ta zaradi krhkosti materiala ne zdrži v svoji obliki in tako ostaja v vmesnem stanju med surovim materialom in nečim, kar bi lahko imelo simbolno vrednost. Umetne ruševine, ki prostor transformirajo, delujejo kot okrušek časa in označujejo tisto, česar (več) ni.
Maja Bojanić (1997) zaključuje dodiplomski študij kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO). V svojem delu raziskuje povezavo med pozabljenim v prostoru in njegovo udomačitvijo. Samostojno se je predstavila v Layerjevi hiši (Kranj, 2018) in Mergentalerjevi ulični galeriji (Kranj, 2017). Sodelovala je tudi na več skupinskih razstavah, med drugim v deSlegteTV (Groningen, 2020), Galeriji Alkatraz (Ljubljana, 2019), galeriji Simulaker (Novo mesto, 2019) in v galeriji Equrna (Ljubljana, 2018). Sodelovala je tudi na festivalu Svetlobna gverila in se udeležila več delavnic. Za študijski leti 2016/2017 in 2018/19 je prejela priznanji UL ALUO. V študijskem letu 2019/2020 je opravila izmenjavo na Academie Minerva v Groningenu. Živi in dela v Ljubljani.
Vstop prost.
Organizacija: Kino Šiška/DobraVaga
