Maja Delak po solu Kaj če (2013) in večletnem delovanju v kolektivu Tatovi podob pričenja s koreografijo pentagrama ustvarjalk različnih generacij. Samo za danes je navidezno počasna instantna kompozicija, kjer avtorice pogledu namerno izpostavljajo manj vidne, manj očitne materialnosti, telesnosti, stanja.
V preminjajočem in ponovno nastajajočem prostoru zvočnih pokrajin je izhodiščni princip sprotno pogajanje in dogovarjanje različnih gledišč, tudi z občinstvom. O gibu in gibanju, občutju lastnih identitet, o odraščanju in staranju ni mogoče razmišljati ločeno od telesa. V prepletu raznolikih izkušenj, podob in tem vsake ustvarjalke posebej in vseh skupaj se čut za čas razpira telesno. Staranje je vedno sveže, vedno je treba spihati novo plast prahu, odgrniti ovoj, ki zakriva ekscesne nevidnosti… Če je za Starko v pesmi Mine Loy preteklost razpadla, prihodnost nedostopna in sedanjost bolečina, se ustvarjalke soočajo z življenjem kar se da optimistično. Bivanja ni mogoče uokviriti, predstavo pa je.
Snovanje in koncept: Maja Delak
Soustvarjalke in izvajalke: Anja Bornšek, Maja Delak, Snježana Premuš, Kristýna Šajtošová, Urška Vohar
Oblikovanje zvoka in glasba: Luka Prinčič
Oblikovanje prostora in kostumov: Ajda Tomazin
Dramaturginja: Maja Šorli
Oblikovanje svetlobe: Janko Oven
Tehnična pomoč: Igor Vuk
Oblikovanje maske: Tinka Prpar
Fotografija: Nada Žgank
Prevodi: Katja Kosi
Oblikovanje: Špela Drašlar
Izvršna produkcija: Sabina Potočki
Produkcija: Emanat
Partner: Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana, Srednja vzgojiteljska šola, gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana
Finančna podpora: Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS
