Miha Kralj, legendarni pionir slovenske elektronske glasbe, ki so ga svojčas oklicali tudi za jugoslovanskega Jean-Michela Jarreja, bo aprila v Šiški premierno predstavil svojo dolgo pričakovano novo ploščo Parallel Mirror, prvo v skoraj štiridesetih letih.
Danes že ugasli francoski glasbeno-producentski tandem Daft Punk je pred skoraj natanko desetimi leti izdal elektro-pop album Random Access Memories, ki s svojim naslovom odlično povzame tok kariere Mihe Kralja. Naključen dostop do spomina je namreč nekaj, kar je Kralja pospremilo na in spremljalo v večjem delu njegove solistične kariere, ki se je leta 1980 začela z izletom v ozvezdje Andromede. Na poti nazaj je zložil še odisejo (Odyssey, 1982) in se za 38 let potopil v električne sanje (Electric Dreams, 1985). Dolgo časa se je zdelo, da se iz njih nikoli ne bo prebudil, dokler ga splet dostopnosti in naključij ni iztrgal iz spomina ter skozi časovno zanko pripeljal na filma Tehnika ljudstvu in biografijo Električne sanje. Preteklost je s tem arhivirana in Miha Kralj se je znova obrnil tja, kamor so ga vedno umeščali – v prihodnost. Namesto v vzvratno ogledalo se bo predstavil z vzporednim pogledom, novim celovečernim albumom. Parallel Mirror bo v celoti izzvenel na premiernem koncertu v Kinu Šiška.
Leto 1985 je bilo zelo razgibano v slovenski popularni glasbi. Na Melodijah morja in sonca je zmagala skupina Bazar s popevko »Dober dan«, Pop delavnico si je s pesmijo »Njen trenutek prihaja« podredil Martin Krpan, Janez Bončina Benč se je oglasil z »Ob šanku«, izšla je Rekapitulacija (1980–1984) in prvenec skupine Laibach, skupina Videosex je izdala ploščo Lacrimae Christi, kolektiv Borghesia album Ljubav je hladnija od smrti, zbrala se je skupina Miladojka Youneed in plesni disko dvojec Moulin Rouge … V polni formi je bil tudi Miha Kralj, ki je realiziral že tretjo samostojno ploščo v petih letih Electric Dreams, in nič ni kazalo, da bi kot osamljen človek med sintetizatorji zvoka in snopi laserjev potegnil ročno zavoro. Spričo številnih bolj in manj predvidljivih okoliščin se je to zgodilo in za njim je ostal zgolj spomin, občasna srečevanja na terasi hotelov ali plesnih prireditvah, ki jih je spremljal s svojimi elektronskimi komponentami, kar je bilo za marsikoga nesprejemljivo. Na svoj način se je umaknil v podzemlje. Postal je posebnež, medijsko prezrtost pa rezal z občasnim pisanjem popevk in nastopi na raznih festivalih (Duo Error). Hkrati so ga angažirali za pisanje različnih zvočnih kulis in napovednih džinglov za scenske dejavnosti. Z leti je na smučarskih poletih v Planici utihnila tudi njegova »Andromeda«.
Naključni dostop do dokumentarnega spomina je glasbenega vesoljeplovca Miho Kralja zaustavil na poti v pozabo. Z obrobja prepoznavnosti se je vedno bolj vključeval v naš glasbeni in kulturni vsakdan. To ga je spodbodlo, da je začel snovati, povezovati analogna in digitalna vezja v male elektronske zvočne simfonije, v katere je vkomponiral nekaj njemu klasičnega vesoljskega futurizma (»Spiral Galaxy«, »Alien«, »Space Cowboy«) s človeškim obrazom (»Human Age«). Vse to so naslovi s prihajajočega albuma Parallel Mirror. Pri tem je Kralj ohranil enak način dela, kot v preteklosti – sam in po svoje. Šest let je nastajala nova plošča, ki bo svojo premiero doživela 6. aprila. Na odru bo med štiridesetimi analognimi in digitalnimi sintetizatorji zvoka stal Miha Kralj in ne njegov hologram. Dobrodošli v vzporednem ogledalu.
Spremno besedilo: Gregor Bauman
Vstopnice že v prodaji prek spleta in prodajne mreže Eventim.
Organizacija: Kino Šiška.
