Kar se je leta 2011 začelo kot 12-mesečni projekt fotografiranja udeležencev rezidenčnega programa Ministrstva za kulturo, je privedlo do zbirke, ki dokumentira več kot štiri leta gostovanj slovenskih umetnikov v Londonu. Mike Crawford je 52 portretov, na katerih se znajdejo tako slikarji in pesniki kot modni oblikovalci in filmski režiserji (Almira Sadar, Nikolai David Jeffs,
Kar se je leta 2011 začelo kot 12-mesečni projekt fotografiranja udeležencev rezidenčnega programa Ministrstva za kulturo, je privedlo do zbirke, ki dokumentira več kot štiri leta gostovanj slovenskih umetnikov v Londonu. Mike Crawford je 52 portretov, na katerih se znajdejo tako slikarji in pesniki kot modni oblikovalci in filmski režiserji (Almira Sadar, Nikolai David Jeffs, Jani Virk, Lidija Dimkovska, Urša Vidic, Maja Malus, Sanja Janša, Maja Dolores Šubic, Miha Boljka, Barbara Jurkovšek, Živa Žitnik, Sašo Sedlacek & Lada Cerar, Jernej Forbici, Polona Kasal, Mihail Hodin, Anita Voljčanšek, Natalija Sultanovam, Ravil Sultanov, Rok Govednik, Jasmina Klančar, Tanja Lazetič, Marina Gumzi, Peter Mavrin, Janez Dovč, Jana Bauer, Amir Murtovič, Mateja Bučar, Majda Koren, Oto Rimele, Tjaša Mavrič, Aleksandra Balmazovič, Mojca Pišek, Aleš Šteger, Ana Baric Moder, Valerija Cokan, Dejan Lapanja, son:DA (Miha Horvat, Golec Metka), Sašo Vrabič, Stanka Hrastelj, Mitja Mlakar, Ana Lasić, Veronika Dintinjana, Rok Vevar, Katarina Avbar & Peter Dekleva, Diana Koloini, Jedrt Maležič, Damjan Kozole & Emil Kozole, Alan Hranitelj, Petra Hazabent, Ljupčo Todorovski & Zarja Vintar, Terra Urbana (Saša Kladnik, Mateja Benedetti & Greta Godnič), Jana Putrle Srdič, Jazoo (Tomaž Pačnik & Matjaž Mlakar), Rok Marinšek & Olga Košica, Jaša Kocel), posnel na najrazličnejših lokacijah v Shoreditchu in bližnji okolici, zato izražajo raznolikost tega živahnega in zgodovinskega predela Vzhodnega Londona.
Zgodovina Shoreditcha sega v obdobje pred srednjim vekom. Vira imena sicer ni mogoče potrditi, a morda izvira iz angleškega poimenovanja za odtočni jarek, sewer ditch, saj so bila okoliška zemljišča nekoč sama barja in močvirja. Tamkajšnjo farno cerkev so postavili v 12. stoletju, leta 1567 pa so na Curtain Roadu, kjer se nahaja stanovanje za rezidenčne umetnike, odprli prvo znano gledališko hišo v Angliji, ki se je imenovala The Theatre. William Shakespeare je mnogo svojih iger uprizoril tam in v bližnjem Curtain Theatru, katerega ostanke so odkrili med arheološkimi izkopavanji leta 2012. Ker je bilo to območje izven puritanskega nadzora londonske mestne uprave, so bila tam v razcvetu tudorska gledališča kot tudi številne taverne, pivski brlogi in bordeli, zaradi česar je bil Shoreditch razvpit kot leglo kriminala, nasprotovanja in brezzakonja.
Shoreditch in sosednja okrožja so bili vedno prehodno območje. V poznem 17. stoletju so se tam ustalili Hugenoti, ki so bežali pred verskim preganjanjem v Franciji. Dvesto let pozneje je preko 150.000 judovskih beguncev iz Vzhodne in Srednje Evrope emigriralo v London, večina v ta del East Enda, medtem ko so se v 70. letih 20. stoletja tisoči bengalskih priseljencev naselili v okrožju, ki je tedaj v ožjem Londonu veljalo za eno najrevnejših in najbolj zapuščenih.
V zadnjih letih je Shoreditch postal učbeniški primer procesa gentrifikacije. Ta se namreč začne v zanemarjenem delu mesta, ki je zaradi nizkih najemnin in praznih delovnih prostorov priljubljeno med umetniki in drugimi kreativci. Konča se tako, da je skupnost teh ljudi, zahvaljujoč kateri je območje postalo bolj barvito in glamurozno, prisiljena oditi zaradi navala dragih restavracij, dizajnerskih trgovin in drugih podjetij, ki si lahko privoščijo vse višje cene nepremičnin. Kjer je bilo nekoč za prgišče tradicionalnih pubov, so zdaj cele ulice gurmanskih kavarn, trendi barov in nočnih klubov, ki skrbijo za hrupno nočno življenje, kakršnega tam niso videli vse od Shakespearjevih časov.
Poleg tega je okrožje postalo sinonim za dizajnerje, spletna podjetja in obetavna digitalna zagonska podjetja, a hkrati se predvideva, da si bodo le najuspešnejša od njih lahko privoščila ostati tam, tako kot bodo tudi samo še relativno bogati ljudje še lahko živeli tam. Glasbenik Matt Johnson, dolgoletni prebivalec okrožja, je leta 2013 te kolektivne spremembe opisal kot »ponoči Magaluf in podnevi Klondike.«
Crawford upa, da bo s tem, ko je za lokacijo svojih portretov izbral ulice Shoreditcha, gledalcu omogočil poseben vtis o tem zelo posebnem delu Londona. Ni ga hotel le uporabiti za ozadje svojih subjektov, s čimer se subtilno nanaša na gledališko iluzijo, temveč je hotel hkrati prikazati območje, ki vsakemu gostujočemu umetniku en mesec služi kot dom. V okviru tega programa so številni Slovenci imeli priložnost spoznati londonsko kulturo in se ustvarjalno odzvati nanjo. Fotograf, ki se je srečal številnimi uveljavljenimi in perspektivnimi slovenskimi umetniki, je v zameno ob ustvarjanju tako obsežnega opusa pridobil veliko globlje razumevanje in zavedanje pomena kulture za Slovenijo in raznolikosti njenih umetnikov.
O avtorju
Mike Crawford, ki se je rodil v Edinburgu ter živi in dela v Londonu, je fotograf in specializirani razvijalec fotografij, ki se večinoma ukvarja s portreti in urbano krajino. V svoji praksi združuje tako analogne kot digitalne tehnike, dela je razstavljal v Veliki Britaniji in drugod. Že več kot 20 let vodi podjetje Lighthouse Darkroom, v okviru katerega s številnimi najuglednejšimi fotografi sodeluje pri pripravi njihovih razstav in publikacij. Poleg tega predava na več univerzah in inštitutih. Je tudi avtor štirih knjig o tehničnih vidikih fotografije in več kot 70 člankov za različne fotografske revije.
Organizacija: Kino Šiška v okviru festivala Mesec Fotografije 2016.
