cikel razstav v javnem prostoru Ulična galerija na Vegovi tokrat gosti Andreja Štularja, samosvojega umetniškega multipraktika, ki v svojem raznovrstnem ustvarjanju vseskozi ostaja zvest lastni avtorski poetiki ter raziskovalno-gverilskemu pristopu. Avtor se mimoidočim predstavlja s trojico montaž oziroma kolažev v mešani tehniki. Fotografije vlažnih, plesnivih, zarjavelih detajlov mestnega tkiva kombinira z nizi (retro) sličic in
cikel razstav v javnem prostoru
Ulična galerija na Vegovi tokrat gosti Andreja Štularja, samosvojega umetniškega multipraktika, ki v svojem raznovrstnem ustvarjanju vseskozi ostaja zvest lastni avtorski poetiki ter raziskovalno-gverilskemu pristopu.
Avtor se mimoidočim predstavlja s trojico montaž oziroma kolažev v mešani tehniki. Fotografije vlažnih, plesnivih, zarjavelih detajlov mestnega tkiva kombinira z nizi (retro) sličic in besedilom, pri čemer se poigrava z dvoumnostjo oglasnih sloganov in sporočil. Razstavljena likovna dela tako funkcionirajo kot večplastne umetniške izjave, ki omogočajo različne pomenske interpretacije. Na ta način avtor zavestno izrablja plakat kot medij za množično sporočanje ter izziva gledalca k (ponovnemu) razmisleku.
Čeprav pravi, da njegova dela niso nikoli družbeno kritična, v njih lahko zasledimo namige na aktualno družbeno stvarnost. Temu se kot neumoren opazovalec sveta in dogajanja okoli sebe pač ne more (in noče) izogniti. Tokrat nas prikrito opozarja na »begunce, ki skušajo priti v Evropo, medtem ko drugi svoja življenja brezskrbno živijo dalje in si nočejo priznati, da se svet spreminja. Za naša (brezskrbna) življenja in družbeno stvarnost na splošno smo odgovorni tudi mi sami. Vprašanje je le, če je naš pogled na svet oblikovan zgolj od zunaj ali se lahko odločamo in mislimo tudi s svojo glavo.« Če temu ni tako, bi si bilo morda pametno zmešati novo.
Andrej Štular je ustvarjalec, ki je dejaven na različnih umetniških področjih. Pri njem se dokaj enakovredno prepletajo področja ilustracije in stripa, slikarstva, kiparstva, fotografije in filma ter oblikovanja lutk in scenografij. Izdal je pet samostojnih stripovskih albumov: Lustri (2000), Kompost (2008), Živa sem! (2011), Bežimo, svet se podira! (2014), Kronike (2015). Značilno za njegovo delo je povezovanje različnih likovnih tehnik, rad pa ima tudi reciklažo. Na vsebinski ravni mu nič človeškega ni tuje – na poetičen, ironičen in grotesken način se pogosto loteva tem, ki prikazujejo psihopatologije naših življenj in prevprašujejo ustroj sodobne družbene pokrajine. Poleg razstavljanja na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji je s svojimi deli sodeloval na mnogih mednarodnih stripovskih in lutkovnih festivalih širom sveta. Za svoja dela je prejel več nagrad. Živi in ustvarja v Kranju.
Organizacija Kino Šiška in TAM-TAM.
