Umetnica Nina Goropečnik se v svoji praksi ukvarja z odnosom med zasebnim in javnim ter raziskuje meje performansa in njegove dokumentacije. Na razstavi ki se (še) ne vidi predstavlja sledi performativnih akcij, ki jih je izvajala na Islandiji in so bile namenjene po eni osebi naenkrat. V javnem okolju je takrat gledalki, ki jo je povabila k fotografiranju v času dogodka, razkrila zelo osebno zgodbo, ki je ni povedala še nikomur. Zgodbo je povedala v slovenščini, jeziku, ki je bil navzočim nerazumljiv.
Pri izvedenih akcijah ni v ospredju vsebina pripovedi ali izpovednost avtorice. Intimna pripoved le na videz razburka vsakodnevni kontekst. Akt razkrivanja skrivnosti se namreč v hipu izkaže za dejanje prikrivanja, nedostopna vsebina v tujem jeziku pa je nepomembna, saj izgovorjeno za takratne gledalke ostaja in deluje na ravni zvena.
Performansi umetnice zapletajo trenutek, ko nekaj postane vidno, ki je ključen tako za vzpostavitev umetniškega dela kot za medij razstave, kamor je delo kasneje premeščeno. Projekt, ki več zakriva, kot odpira, gledalko razstave postavlja na distanco, kjer je prepuščena ugibanju in lastnim asociacijam. Prvotno dogajanje ji je namreč na voljo le skozi subjektivne in nezanesljive odločitve prvotnih gledalk in njihovih spominov – skozi fotografije, posnete med performansi, in skozi opise dogajanja (naknadno pridobljene za to razstavo), ki jih lahko slišimo v prostoru. Računalniško generiran glas na razstavi v maternih jezikih gledalk izgovarja besede, spomine na performanse, ki so jih gledalke o dogodkih napisale zdaj. Dokumentacija dogodkov ni zanesljiv vir informacij in nedostopnost dela še poglablja. Trenutek, ki je že minil, je v celoti dostopen samo avtorici.
Nina Goropečnik (1993) je leta 2017 diplomirala na oddelku za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer trenutno zaključuje podiplomski študij. Je predstavnica mlajše generacije umetnikov, ki delujejo na področju performansa. Samostojno je svoja dela razstavila v galeriji DLUL (Ljubljana, 2020), sodelovala pa je tudi na več skupinskih razstavah, med drugim v galeriji Verksmiðjan á Hjalteyri (Hjalteyri, Islandija, 2018), v Layerjevi hiši (Kranj, 2018) in na DA! Festivalu (Zagreb, 2017). Leta 2019 je imela predstavitev svoje umetniške prakse v galeriji P74 v sklopu projekta Moja zgodba. Od tega leta naprej je tudi del kolektiva Galerije 7:069, ki se osredotoča na razstavljanje mlajše študentske produkcije.
Organizacija: Kino Šiška
Vstop prost.
