Pri nas je bila prva Parada ponosa organizirana leta 2001 in zdi se, da njena manifestativna zahteva po integraciji spolnih razlik v družbo, pravo in kulturo politično nagovarja razmeroma širok spekter ljudi, ki jim je mar, kako širok je register tistega, kar družba razume in zaščiti kot obstoječe. V zadnjih letih se je tako pri
Pri nas je bila prva Parada ponosa organizirana leta 2001 in zdi se, da njena manifestativna zahteva po integraciji spolnih razlik v družbo, pravo in kulturo politično nagovarja razmeroma širok spekter ljudi, ki jim je mar, kako širok je register tistega, kar družba razume in zaščiti kot obstoječe. V zadnjih letih se je tako pri nas, še bolj pa v drugih državah naše regije in celotne Vzhodne Evrope vprašanje parad ponosa začelo pretvarjati v zahtevo po (političnem) dogodku in njegovih pogojih. Poleg LGBTQ+ populacije pa se zdi, da se je širok spekter ljudi različnih identitet in naziranj identificiral predvsem s parado kot merilcem vključujočnosti družbene klime.
Pogovor bo vodil umetnostni kritik in publicist Rok Vevar, na njem pa bodo sodelovali:
Dr. Bogdan Lešnik (sociolog in soorganizator festivala Magnus: Homoseksualnost in kultura),
Suzana Tratnik (pisateljica, sociologinja in aktivistka za človekove pravice LGBT),
Dr. Tadej Troha (filozof in kolumnist Dnevnika),
Janez Janša (režiser),
Zvonimir Dobrović (ustanovitelj in programski direktor festivala Queer Zagreb).
Od 21.00: Wanda & Nova deViator (DJ set)
