Audio-vizualna hipnagogična izkušnja
Resnica je skrita
v databazah tajnih služb
in sanjah ljudi
Avtorji audio-vizualne hipnagogične izkušnje – Tibor Hrs Pandur; Lina Rica; Miha Šajina – Shekuza in Boštjan Čadež – FŠK – s pomočjo simulacije in dekodiranja sanjskih protokolov kot obče-koristnega »pranja možganov« raziskujejo fenomen branja kot javnega razkritja najintimnejšega. Vojni termin »psiholoških operacij« si prisvajajo in razširjajo na komunikacijo kot tako, saj bi naj pri sporazumevanju šlo za potencialno vzajemno korist vseh vpletenih in ne zgolj za »propagando, ki podpira državne cilje, z namenom posredno ali neposredno vplivati na mnenja, čustva, razpoloženja ali obnašanja katerekoli skupine v korist sponzorja«.
Boj proti cenzuri pozabe, ki ga zapis, verbalizacija ali simulacija sanj vključuje, že po Freudu fiksira razliko med sanjami in kasnejšo retroaktivno reprodukcijo nočnega dogodka ter dokazuje tendenco človeškega psihofizicnega aparata, da si zunanji svet nevede prilaščamo kot projekcijsko platno notranjega teatra; »gledališča, v katerem je sanjalec sam prizorišče, igralec, šepetalec, producent, avtor, publika in kritik« (prosto po Jungu). Prav to poudarja Henri Bergson v predavanju o sanjah iz leta 1901, ko sanje vzporeja z aktom branja, pri čemer ne beremo dejanskih črk, ampak si pomen in zaznavo podarimo kot halucinacijo lastnega eksternaliziranega spomina, kot »projekcijo spomina navzven v halucinatorni obliki«.
Ko bereš nekoga
ne bereš njega, ampak sebe
kako ga bereš
Branje so sanje o afektih bralca
ki mu jih tekst sproža
Štekaš?
Branje je branje učinka branja
ne teksta
Tekst bere bralca
Bralec je sen teksta …
zveni fragment pesmi iz knjige Psyops (Litera, 2022) Tiborja Hrsa Pandurja, na podlagi katere ta intervencija v prostoru, namenjenem masovni hipnozi gledalcev, zavrača razširjeno predpostavko, da so sanje le »mentalni kino«, namenjen pozabi ali inkonsekventni zabavi, ampak samoohranitvena fiziološka nujnost: edina legitimna, nepatološka halucinogena izkušnja norosti, ki jo družba še tolerira.
Psihološke operacije so poskus transplantacije tega spomina pozabe, ki otipljivo manifestira do kolikšne mere se v samem trenutku zaznavanja naša percepcija v medsebojni povratni zanki s svetom sogenerira neodvisno od nas.
Tibor Hrs Pandur (1985) je pesnik, prevajalec, dramaturg in teslolog. Od 2009 do 2018 je bil glavni urednik revije I.D.I.O.T. Leta 2013 je za dramo Sen 59 na 43. TSD v Kranju prejel Nagrado za mladega dramatika. Je avtor več pesniških zbirk (Enerđimašina, Notranje Zadeve, Psyops) in znanstvenih prevodnih monografij o Nikoli Tesli. Kot dramaturg sodeluje z Nino Rajić Kranjac in Livijo Pandur. Na 22. Pesniškem turnirju v Mariboru (2022) je prejel nagrado Vizir na najboljši video poezije.
Lina Rica (1980) je nagrajena intermedijska umetnica, ki deluje na področju konceptualne, eksperimentalne in novo medijske umetnosti. V svojem delu obravnava družbene procese preteklih in sedanjih svetov ter njihove vplive na posameznika. Njene grafike so del zbirk MGLC, Riko, Oficina Arara, Longest Night, Critical Mass Portfolio in Femicomix Portfolio. Je soustanoviteljica AV zasedbe Marta Fakuch in del AV tria Etceteral.
Miha Šajina (1979) je producent, DJ, klaviaturist, skladatelj in navdušen zbiralec modulov iz Ljubljane. Igra(l je) v Intimn Frizurn, Moveknowledgement in Ewok. Od 2002 deluje v kolektivu Zvviks, kjer ustvarja glasbo in zvočne efekte za animirane filme Koyaa. Kot Shekuza intenzivno raziskuje modularno sintezo: albumi De Sica (2019) in Coriolis Effect (2020) za Kamizdat ter ep Floorcuts (2023) za Tehnopolis. Od leta 2021 z Domnom Učakarjem – Lifecutter tvori Warhorse.
Boštjan Čadež (1979) je nagrajeni intermedijski umetnik. Z delom Line Rider (2006) je uspel na globalnem trgu in prejel prestižno nagrado za inovacijo na srečanju razvijalcev PC iger v San Franciscu. Leta 2013 je prejel nagrado Zlata ptica v kategoriji intermedijske umetnosti. Kot prepoznavni umetnik aktivno deluje tudi na področju videoprojekcij, ki so generirane v realnem času in videomapiranja. Razstavlja doma in v tujini.
***
Idejna zasnova, besedila, glas in režija: Tibor Hrs Pandur
Video in vizualije: Lina Rica
Zvok in glasba: Miha Šajina – Shekuza
Koda: Boštjan Čadež – FŠK
Avtor grba: Matej Stupica
Avtorja grafične podobe PSYOPS: Tibor Hrs Pandur in Kristijan Robič
Organizacija: KUD Channel Zero, Kino Šiška, Založba Litera.
PSYOPS podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
