Devetindevetdeset rabljenih pametnih telefonov se prevaža v ročnem vozičku, kar v Google Maps ustvari virtualni prometni zastoj. S to dejavnostjo je zeleno ulico mogoče spremeniti v rdečo, kar vpliva na fizični svet, saj se avtomobili preusmerijo na druge poti, da ne bi obtičali v prometu.
Razstava Simona Weckerta Hekanje Google Maps prikazuje dokumentacijo performansa iz leta 2020, v katerem je avtor s pomočjo devetindevetdesetih pametnih telefonov preusmeril promet na eni od berlinskih ulic.
Googlova geoinštalacijska orodja so se pojavila leta 2005 z aplikacijama Maps in Earth, leta 2007 pa je sledil še Street View. Od takrat so postala tehnološko še naprednejša. Googlovi virtualni zemljevidi imajo kaj malo skupnega s klasičnimi analognimi zemljevidi. Najpomembnejša razlika je ta, da so Googlovi zemljevidi interaktivni – po njih se je mogoče pomikati, iskati in jih povečati. Googlova storitev zemljevidov je temeljito spremenila naše razumevanje tega, kaj je zemljevid, kako komuniciramo z zemljevidi, kakšne so njihove tehnološke omejitve in kakšen je njihov estetski videz.
Na ta način Google Maps virtualno spreminja pravo mesto. Aplikacije, kot sta Airbnb in Carsharing, imajo izjemen vpliv na mesta, na primer na njihov stanovanjski trg in kulturo mobilnosti. Obstaja tudi velik vpliv na to, kako najdemo romantičnega partnerja, zahvaljujoč platformam za zmenke, kot je Tinder, in na naše samokvantifikacijsko vedenje, zahvaljujoč aplikaciji za tek Nike. Ali pa aplikacije za dostavo hrane na podlagi zemljevida, kot sta Deliveroo in Foodora. Vse te aplikacije delujejo prek vmesnikov z Google Maps in ustvarjajo nove oblike digitalnega kapitalizma in poblagovljenja. Brez teh zemljevidov si ne bi bilo mogoče predstavljati sistemov za souporabo avtomobilov, aplikacij za taksije, sistemov za izposojo koles in storitev spletnih prevozniških agencij, kot je Uber. Dodaten trg za zemljevide zagotavljajo samovozeči avtomobili; tudi tu si je Google že utrdil položaj.
Google je s svojimi orodji Geo Tools ustvaril platformo, ki uporabnikom in podjetjem omogoča interakcijo z zemljevidi na nov način. To pomeni, da je treba v diskurzu kartografije preoblikovati vprašanja, povezana z oblastjo. Kakšno je razmerje med umetnostjo omogočanja in tehnikami nadzora, kontrole in regulacije v Googlovih zemljevidih? Ali ti zemljevidi delujejo kot dispozitivne mreže, ki določajo vedenje, mnenja in podobe živih bitij, izvajajo moč in nadzorujejo znanje? Zemljevidi, ki so sami produkt kombinacije stanja znanja in stanja moči, imajo ponotranjen dispozitiv moči. Googlovi zemljevidi in modeli sveta, ki temeljijo na simulacijah, določajo dejanskost in dojemanje fizičnih prostorov ter razvoj modelov delovanja.
Besedilo: Moritz Ahlert
VSTOP PROST
27. februar–6. april 2024
V okviru uvodne konference programa Taktike&praksa #15: (Ne)realni podatki – realni učinki v produkciji Zavoda Aksioma: aksioma.org/unrealdata/sl/
Organizacija: Aksioma in Kino Šiška
