Taktike & praksa #11: MemestetikA

Kuratorka: Valentina Tanni

Internetni memi v vseh svojih različnih oblikah in variacijah, kot so podobe s pripisom, videi, fotokaprice, krilatice in performativne verige, tvorijo vroče jedro tega novega ekosistema: oblikujejo naš pogled na svet, vplivajo na kulturne in politične procese, a jih lahko, sledeč študiji postmodernizma Fredrica Jamesona, beremo tudi kot našo prevladujočo »kulturno logiko«, logiko, ki se osredotoča na divjo apropriacijo, neskončno remiksanje in drzno resignifikacijo.

Medtem ko so se družbene in politične implikacije internetnih memov na široko analizirale, je bil estetski diskurz pogosteje spregledan. Ne le, da kalejdoskopski in kaotični svet spletne participatorne kulture vpliva na številne sodobne umetnike, še posebej na področju vizualne umetnosti, pač pa je tudi sam po sebi neodvisna umetniška tovarna, ki proizvaja plaz ustvarjalnih vsebin, ki oblikujejo naš pogled in okus. Prav tako je nemogoče ne opaziti, da vedno več ljudi – spontano in pogosto nevede – privzema prakse, ki se naslanjajo neposredno na avantgardo, kot so apropriacija, détournement, skrajna fotografska manipulacija, performativna dejanja in eksperimentalna uporaba jezika. Da bi opisal take kulturne taktike, še posebej v kontekstu zelo priljubljenih družbenih platform, kot so Facebook, Twitter, Instagram, Reddit in TikTok, je kanadski strokovnjak Darren Wershler skoval izraz »divji konceptualizem«, ki poudarja njihov spontan in neukročen značaj.

Program MemestetikA raziskuje svet memov in participatorne kulture tako, da se osredotoča na njegov odnos z moderno in sodobno vizualno umetnostjo. Cilj je obravnavati memsko estetiko in preučiti vlogo, ki jo bo ta neregulirani kulturni sistem, za katerega je značilna brezprimerna raven participacije, igral pri preoblikovanju našega koncepta umetnosti in njene vloge v družbi.

V okviru serije konferenc Taktike & praksa

Program:

Organizacija: Aksioma