V zadnjih desetih letih je participatorna kultura postajala vedno bolj relevantna in je močno vplivala na način našega ustvarjanja, uživanja in izmenjevanja vsebin. Vedno večji dostop do interneta – ki dosega že 60 odstotkov sveta – je dejansko vodil do radikalnih sprememb na mnogih ravneh in nas prisilil, da ponovno premislimo svoje ideje o komunikaciji, ekonomiji, politiki in tudi umetnosti. Nova splošno razširjena digitalna pismenost, tako v smislu produkcije vsebin kot njihove distribucije, skupaj z vzpostavljanjem presenetljivo pestre palete virtualnih skupnosti rojeva sveže jezike in estetike na dnevni ravni ter v neustavljivem in vrtoglavem ciklu kulturnega proizvajanja in predelovanja.
Kuratorka: Valentina Tanni
Internetni memi v vseh svojih različnih oblikah in variacijah, kot so podobe s pripisom, videi, fotokaprice, krilatice in performativne verige, tvorijo vroče jedro tega novega ekosistema: oblikujejo naš pogled na svet, vplivajo na kulturne in politične procese, a jih lahko, sledeč študiji postmodernizma Fredrica Jamesona, beremo tudi kot našo prevladujočo »kulturno logiko«, logiko, ki se osredotoča na divjo apropriacijo, neskončno remiksanje in drzno resignifikacijo.
Medtem ko so se družbene in politične implikacije internetnih memov na široko analizirale, je bil estetski diskurz pogosteje spregledan. Ne le, da kalejdoskopski in kaotični svet spletne participatorne kulture vpliva na številne sodobne umetnike, še posebej na področju vizualne umetnosti, pač pa je tudi sam po sebi neodvisna umetniška tovarna, ki proizvaja plaz ustvarjalnih vsebin, ki oblikujejo naš pogled in okus. Prav tako je nemogoče ne opaziti, da vedno več ljudi – spontano in pogosto nevede – privzema prakse, ki se naslanjajo neposredno na avantgardo, kot so apropriacija, détournement, skrajna fotografska manipulacija, performativna dejanja in eksperimentalna uporaba jezika. Da bi opisal take kulturne taktike, še posebej v kontekstu zelo priljubljenih družbenih platform, kot so Facebook, Twitter, Instagram, Reddit in TikTok, je kanadski strokovnjak Darren Wershler skoval izraz »divji konceptualizem«, ki poudarja njihov spontan in neukročen značaj.
Program MemestetikA raziskuje svet memov in participatorne kulture tako, da se osredotoča na njegov odnos z moderno in sodobno vizualno umetnostjo. Cilj je obravnavati memsko estetiko in preučiti vlogo, ki jo bo ta neregulirani kulturni sistem, za katerega je značilna brezprimerna raven participacije, igral pri preoblikovanju našega koncepta umetnosti in njene vloge v družbi.
V okviru serije konferenc Taktike & praksa
Program:
Clusterduck: Raziskovanje memov kot umetnosti in umetnosti kot memov
Na spletu
www.facebook.com/events/499276367779304
𝟮𝟬. 𝗺𝗮𝗷–𝟰. 𝗷𝘂𝗻𝗶𝗷 𝟮𝟬𝟮𝟭 | 𝗥𝗔𝗭𝗦𝗧𝗔𝗩𝗔
Clusterduck: Meme Manifesto
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
https://www.facebook.com/events/246164060623483+
𝗣𝗨𝗕𝗟𝗜𝗞𝗔𝗖𝗜𝗝𝗔
Vodič po Detektivskem zidu
aksioma.org/sl/vodic-po-detektivskem-zidu
—
𝟮𝟬. 𝗺𝗮𝗷 𝟮𝟬𝟮𝟭 | 𝗜𝗭𝗗𝗔𝗝𝗔 𝗞𝗡𝗝𝗜𝗚𝗘
Valentina Tanni: MemesteticA – Večni september umetnosti
aksioma.org/sl/memestetica-knjiga
—
𝟮𝟬. 𝗺𝗮𝗷–𝟵. 𝗷𝘂𝗻𝗶𝗷 𝟮𝟬𝟮𝟭 | 𝗦𝗘𝗥𝗜𝗝𝗔 𝗣𝗢𝗚𝗢𝗩𝗢𝗥𝗢𝗩
Valentina Tanni et al.: MemesteticA
Na spletu
https://aksioma.org/memestetica.talks
—
𝟮𝟭. 𝗺𝗮𝗷 𝟮𝟬𝟮𝟭 | 𝗗𝗘𝗟𝗔𝗩𝗡𝗜𝗖𝗔
Clusterduck: Memi kot hipersticijska tehnologija
Na spletu / Kino Šiška
www.facebook.com/events/190637742896715
—
𝟮𝟮. 𝗺𝗮𝗷 𝟮𝟬𝟮𝟭 | 𝗖̌𝗥𝗡𝗔 𝗧𝗥𝗭̌𝗡𝗜𝗖𝗔
Internet Yami-Ichi
Centralna tržnica, Ljubljana
www.facebook.com/events/208345284175539/
—
𝟵. 𝗷𝘂𝗻𝗶𝗷–𝟮. 𝗷𝘂𝗹𝗶𝗷 𝟮𝟬𝟮𝟭 | 𝗥𝗔𝗭𝗦𝗧𝗔𝗩𝗔
Smetnjak: Everything Must Go
Aksioma | Projektni prostor, Ljubljana
https://aksioma.org/sl/everything-must-go-slo
+
𝗣𝗨𝗕𝗟𝗜𝗞𝗔𝗖𝗜𝗝𝗔
PostScriptUM #38
Primož Krašovec: Smetnjak in singularnost humorja
Organizacija: Aksioma