Po dobrih treh letih se v Šiško vračajo neumorni punk-kabarejski zabavljaški bizarneži The Tiger Lillies! V tem času jim je uspelo izdati kup novih albumov, repertoar tokratnega nastopa pa bo poleg novega materiala zajemal uspešnice iz celotnega opusa njihove več kot 25-letne ustvarjalne kariere. Koncert londonskega brechtovskega pouličnega tria The Tiger Lillies je obvezno čtivo tudi
Po dobrih treh letih se v Šiško vračajo neumorni punk-kabarejski zabavljaški bizarneži The Tiger Lillies! V tem času jim je uspelo izdati kup novih albumov, repertoar tokratnega nastopa pa bo poleg novega materiala zajemal uspešnice iz celotnega opusa njihove več kot 25-letne ustvarjalne kariere. Koncert londonskega brechtovskega pouličnega tria The Tiger Lillies je obvezno čtivo tudi za vse ljubitelje Jacquesa Brela, anarhističnih parol ter črnega humorja.
The Tiger Lillies so nastali leta 1989 in njihov zvok po več desetletjih še vedno ostaja nekaj najbolj edinstvenega in izvirnega, na kar človek lahko naleti. Martyn Jacques, frontman in ustanovitelj zasedbe ter avtor glasbe, je večino svojih dvajsetih preživel v stanovanju nad bordelom v londonskem Sohu, od koder si je skozi okno skrivaj ogledoval užitke sodrge. Dobrih deset let kantavtorskega urjenja je potreboval, da je ta čudni svet pretvoril v umetnost. Leta 1989 je dobil svojo prvo harmoniko in kmalu zatem so nastali The Tiger Lillies.
Odkar so leta 1998 uspeli z muzikalom Shockheaded Peter, polnijo koncertne dvorane in gledališča po vsem svetu, muzikal pa je še vedno na rednem sporedu v gledališčih po vsem svetu. V letu 2015 se je The Tiger Lillies dalo v videti v gledališču Schauspiel Frankfurt v predstavi The Story Of Franz Biberkopf, ki jo je režirala Stephanie Mohr (Woyzeck, Die Weberischen, Jägerstätter, Der Boxer).
Vrhunci kariere:
– nominacija za grammyja za album The Gorey End (2003, v sodelovanju s Kronos Quartetom)
– Mountains Of Madness (2006, po predlogi H. P. Lovecrafta, v sodelovanju z Alexandrom Hackejem & Danielle de Picciotto);
– The Little Matchgirl (2006, po predlogi Hansa Christiana Andersena, v sodelovanju s Christianom Kolonovitsem);
– Die Weberischen (2006, po predlogi Felixa Mittererja, “Vereinigte Bühnen Wiens” v okviru Mozartovega leta);
– Freakshow (2009, Adam Productions, Atene);
– The Ballad of Sexual Dependency (2011, v sodelovanju z Nan Goldin);
– Tom Waits’ Rain Dogs Revisited (2011, Montreux Jazz Festival, v sodelovanju s St. Vincent in drugimi, režija David Coulter);
– Woyzeck (2011, po predlogi Georga Büchnerja, “Vereinigte Bühnen Wiens”, v sodelovanju z Benom Beckerjem in Ruth Brauer-Kvam);
– Hamlet (2012, po predlogi Williama Shakespearja, Republique Theater Copenhagen).
Zaradi svojega značilnega zvoka in sloga so The Tiger Lillies takoj začeli izstopati in se povzpeli iz londonskih pubov do gledališč na Piccadillyju in od pouličnih nastopačev do sydneyjske operne hiše. Kmalu so potovali po vsem svetu, nastopali na koncertnih odrih ter sodelovali v različnih umetniških in gledaliških projektih. Dva pomembnejša vrhunca njihove kariere sta bila nagrada Olivier za njihov kultni uspešni muzikal Shockheaded Peter in nominacija za grammyja za album The Gorey End. Zadnji dve desetletji odigrajo več kot 200 koncertov letno in čeprav na poti preživijo ogromno časa, jim še vedno uspeva posneti več kot en album letno (skupaj so jih izdali okrog 30, a le komu bi se jih dalo šteti?). Nastopili so v številnih predstavah po vsem svetu, v katerih so sodelovali z raznovrstnimi umetniki, od cirkusantov do shakespearjanskih igralcev, od eksperimentalnih plesalcev do avantgardnih fotografov in od varietejskih lutkarjev do klasičnih orkestrov.
Svet, ki ga ustvarjajo The Tiger Lillies, je temačen, čudaški in pester, v njem najdemo trenutke neizmerne žalosti, krutega črnega humorja in neskončne lepote. Ta edinstveni »anarhistični brechtovski pocestni operni trio” potuje po svetu in poje pesmi o »čemerkoli, kar ne vključuje lepih svetlolasih deklet in fantov, ki tekajo po travnikih,« če naj citiramo ustanovitelja Martyna Jacquesa. Njihove pesmi torej pokrivajo vse temačne vidike življenja od prostitucije in odvisnosti od drog do nasilja in obupa. Vedno je prisotnih za drobec sprevrženega smisla za humor in ostre ironije, »ko nas posredno obdolžijo – kaj za vraga počnemo, da se smejimo tem zadevam?« Njihova glasba je zmes predvojnega berlinskega kabareta, anarhistične opere in ciganske glasbe, hkrati pa posnemajo glasove Bertolta Brechta in Jacquesa Brela. The Tiger Lillies vas pretresejo, nasmejijo in zabavajo kot nekakšen postmodernistični vaudeville. V njihovih neposnemljivih neprizanesljivih nastopih nobena meja ni samoumevna.
