V torkovem koncertnem dogodku bosta Grom in O’Donnell zvočno pripravila kolizijo, gradacijo in prelitje dveh intervencij z rezultatom, ki ga ni mogoče predvideti. V bistvu zaradi potenciala možnosti odvodov, instrumentarija ali metod improvizacije ostaja namerno neopredeljen.
Tomaž Grom je kontrabasist in avtor, ki, kot pravi, “išče razloge za muziciranje”, medtem ko je O’Donnell improvizator, radijski umetnik in organizator dogodkov berlinskih kolaborativnih projektov.
PROGRAM:
- Seamus O’Donnell: Ruins/City/Memory (2017)
Umetnik je o delu zapisal:
»Objekti, zbrani v mestu dogodka performansa, so povzdignjeni na višjo raven. Postali so ambasadorji kulture, pripovedovalci resnice o urbanih izkušnjah in predstavniki neživega, objektivnega in odkritega materiala vsakodnevnega življenja v tem mestu. V procesu vzorčenja in manipuliranja zvokov teh objektov je ustvarjena nova (ampak stara) zgodba, katere naloga je razkriti epsko (in trenutno potekajoče) popotovanje teh zvokov mesta. Z reduciranjem določenega urbanega okolja na nekaj objektov in nadalje povzemanjem njihovih metaforičnih značilnosti na zvočno kompozicijo v živo, lahko morda z zaprtimi očmi zremo v prihodnost. Zgolj za trenutek.
- Tomaž Grom: Pizda, vsi neki špilajo, jaz sem pa umetnik
»Da bi mu kdo gledal pod prste, kako neudobno zavezujoče.
Odziv je rezek, sunkovit in bučen.
Če je že treba gledati, potem pogledati skozi prste obeta zaslišati pretanjeno in komajda zaznavno.
Svoboda je možnost zaznavanja obeh, prisluhniti gledanju pod in pogledu skozi. Medtem prsti samovoljno ubirajo strune. Iščejo kam.
Um ujet v zanki nepovratnosti. Ali je drzneje tvegati nepredvidljivo ali predvidljivo?
Delikatnost zvoka odzvanja v tišini.« (Špela Trošt)
- Tomaž Grom in Seamus O’Donnell: Intervention with unknowable outcomes
Umetnika sta o delu zapisala:
»Po ogrevanju v dnevih pred performansom, bosta umetnika za raziskovanje trenutka in prostora uporabila svoje individualne veščine in izkušnje. Razplet in rezultat tega ostaja namenoma nedefiniran. Tako bo celotnemu spektru možnosti, ki jih dvojec lahko raziskuje dovoljeno, da zaživi.Zaradi težav, nesporazumov, navzkrižnega objavljanja in različnih odločitev glasbenikov, bo Tomaž uporabil pogovore med Branetom Zormanom in Tomažem Gromom kot osnovni material za skladbo, združeno z elektroniko.«
Tomaž Grom
Glasbo dojema kot medij komunikacije, ne kot estetski užitek. Išče razloge za muziciranje. Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije. Kompozicija je improvizacija. Improvizacija mu daje prostor, da odbluzi, da dela napake, da se izgublja in iznajdeva intrigantne rešitve. V improvizaciji težave rojevajo razmisleke in odpirajo nove poti. Pogreša poglobljeno in kompleksno refleksijo.
Séamus O´Donnell (kNiFeLoOp) deluje kot umetnik in organizator različnih zvočno – umetniških projektov. Solo ali skupni projekti (večinoma performansi in instalacije) lahko vključujejo FM radijske poskuse s sprejemniki in doma narejenimi mini oddajniki. V živo ustvarja s kombinacijami manipuliranih posnetkov s terena, z zvoki izdelanih naprav in drugih bolj tradicionalnih instrumentov (predmetov, glasu in strojev). Je soustanovitelj platforme Salon Bruit e.V, ki je v svojih osemnajstih letih delovanja v Berlinu, pomagala številnim zvočnim umetnikom. Zdaj večino svojega prostega časa preživi s Colaboradiem (soustanovitelj leta 2011), ki je del zveze Freie Radios Berlin. Ta se zavzema za promocijo zunanjega radia.
Produkcija: CONA. Koprodukcija: Kino Šiška.
