Kratek uvod v scenske umetnosti 20. stoletja in njene različne zvrsti Serija predavanj o zgodovini scenskih umetnosti (gledališča, plesa, performansa) in različnih zvrsteh, ki jih je proizvedlo 20. stoletje. Konec 19. stoletja v gledališke hiše napeljejo elektriko in različne prostorske regije gledališke arhitekture je mogoče osvetliti ali zatemniti s pritiskom na stikalo. Takrat prvič v
Kratek uvod v scenske umetnosti 20. stoletja in njene različne zvrsti
Serija predavanj o zgodovini scenskih umetnosti (gledališča, plesa, performansa) in različnih zvrsteh, ki jih je proizvedlo 20. stoletje. Konec 19. stoletja v gledališke hiše napeljejo elektriko in različne prostorske regije gledališke arhitekture je mogoče osvetliti ali zatemniti s pritiskom na stikalo. Takrat prvič v zgodovini v avditoriju ugasnejo luči in vzpostavijo enega od pogojev, da občinstvo v gledališče ne hodi več gledat izključno sebe, ampak tudi gledališke, plesne ali operne predstave. Takorekoč istočasno začnejo različni gledališki vizionarji pisati o tem, kakšna mora postati nova gledališka umetnost. Gledališče je torej mimo zabave, kakršno je bilo v glavnem skozi 19. stoletje, mogoče nenadoma razumeti tudi kot umetnost. In to je novost. V času od 1880, ko Émile Zola napiše svoj znameniti esej o Naturalizmu v gledališču, do 1948, ko Bertolt Brecht napiše svoj Mali gledališki organon, gredo skozi gledališče težnje zgodovinskih avantgard in pohod nesojenega gledališkega modernizma (Adolph Appia, Edward Gorgon Craig, ruski gledališki oktober, Antonin Artaud idr.), konec 19. stoletja po Evropi in ZDA nastopajo pionirke sodobnega plesa in oznanjajo nastop nove plesne umentosti, utemeljeno v gibanju osvobojenega telesa, začasa druge svetovne vojne Rudolf Laban in Mary Wigman ustvarjata nastavke nemškega Ausdruckstanza, ki obnori Evropo, v Ameriki se orientalizem zgodnjega modernega plesa čisti pod zahtevami novega delavskega razreda in gospodarske krize, Evropo in ZDA pa od leta 1909 navdušuje impresarij Sergej Djagilev, ki vodi Ballet Russes s svojo provokativno baletno mešanico avantgarde in modernizma. Scenske umetnosti se spreminjajo, stapljajo, oplajajo in provocirajo moderni čas, v katerem se vrstijo oblike zabav, umetnosti in znanosti ter vojne in tehnološki napredek. Leta 1967 francoski situacionist Guy Debord teatraliziran svet premišljuje v svojem eseju Družba spektakla, objavljenem samo tri leta po paradigmatski knjigi kanadskega medijskega teoretika Marshalla McLuhana Kako razumeti medije. V drugi polovici 20. stoletja se teater iz odrov na nov način seli v vsakdanjost in spreminja način, kako vidimo sebe in svet.
Predavanja bodo podprta s fotografskimi, filmskimi in video gradivi, primerna pa bodo za različne starostne skupine od srednješolcev do starejših ljubiteljev gledališča in umetnosti.
Predavatelj: Rok Vevar, publicist, kritik in pedagog s področja zgodovine in teorije scenskih umentosti.
Predavanja potekajo v sklopu izobraževalnih delavnic gledališča Senzorium www.senzorium.com
