Nemška plesalka zvoka Jule Flierl in slovenska koreo-vokalistka Irena Z. Tomažin v svojem prvem sodelovanju praznujeta njuno skupno zanimanje za Ladikin umetniški položaj: poklon, ki briše meje med poezijo, igro in eksperimentalnim glasovnim delom, hkrati pa nadaljujeta lastno umetniško raziskovanje fizične izkušnje jezika in artikulacije različnih slojev glasu.
Koncept, koreografija, izvedba: Irena Z. Tomažin, Jule Flierl
Svetloba: Gretchen Blegen
Zvok: Nicola Ratti
Kostumografija: Jean-Paul Lespagnard
Svetovanje, dramaturgija: Kata Kasznahorkai
Organizacija: Brigita Gračner
Produkcija: Alexandra Wellensiek, Špela Trošt
Produkcija Irene Z. Tomažin + Jule Flierl v koprodukciji s SOPHIENSÆLE (Berlin), Zavodom Sploh (Ljubljana), Charleroi Danse Center chorégraphique de Wallonie-Bruxelles (Bruselj), PACT Zollverein (Essen). Podpira Hauptstadtkultur Fonds.
Madžarsko-srbska pesnica in performerka Katalin Ladik velja za “Yoko Ono Balkana” in za pionirko hrupa in umetnosti performansa Jugovzhodne Evrope: s “SoundBodyPoetry” njenega radikalnega body art performansa UFO Party iz leta 1969 je pretresla takratno umetniško sceno in že v sedemdesetih letih uveljavila metode eksperimentalnega dela z glasom in fizičnega performansa.
Nemška plesalka zvoka Jule Flierl in slovenska koreo-vokalistka Irena Z. Tomažin v svojem prvem sodelovanju praznujeta njuno skupno zanimanje za Ladikin umetniški položaj: poklon, ki briše meje med poezijo, igro in eksperimentalnim glasovnim delom, hkrati pa nadaljujeta lastno umetniško raziskovanje fizične izkušnje jezika in artikulacije različnih slojev glasu.
JULE FLIERL je študirala sodobni ples na SEAD-SALZBURG in koreografijo na EXERCE Montpellier in je med drugim kot plesalka sodelovala z Bryanom Campbellom, Martinom Nachbarjem, Ibrahimom Quarishijem, Tinom Sehgalom, Meg Stuart itd. Flierl deluje s somatsko glasovno metodo, t.i. “Lichtenbergerjevo metodo”. Trenje med njenim usposabljanjem v različnih sodobnih plesnih tehnikah in njenim vokalnim treningom je utrlo pot njenim koreografskim delom, ki raziskujejo glas kot ples. STÖRLAUT (2018) odraža njeno raziskovanje zvočnih plesov Valeske Gert iz dvajsetih let prejšnjega stoletja.
IRENA Z. TOMAŽIN je plesalka, eksperimentalna pevka in filozofinja, ki deluje v eksperimentalnem gledališkem in glasbenem kontekstu. Njeno delo sta med drugim analizirali Bojana Kunst (Glas plešočega telesa) in Sophie Herr (Geste de la voix et théatre du corps), njeni spisi o vokalni filozofiji pa so bili objavljeni v različnih umetniških publikacijah. Izdala je tri albume: Crying Games, Taste of Silence in Cmok v grlu. Njeno delo je dosledno raziskovanje nejezikovnega glasu kot medija v telesni izvedbi.
Vstopnice že v prodaji prek spleta in prodajne mreže Eventim.
Organizacija: Trigger Platforma
S podporo NATIONALES PERFORMANCE NET Internationale Guest Performance Fund for Dance, which is funded by the Federal Government Commissioner for Culture and the Media.
