V svojem tokratnem projektu se umetnica Ana Likar sprašuje po stanju in položaju telesa v bretežnostnem prostoru. Po nevtralnosti, ki tam nastopi. Lebdenje vidi kot padanje brez konca, brez grobega stika s tlemi, ki naredi konec suspenzu. Naslov 9, 7639, ki na prvi pogled deluje kot šifra, je odklon od konstante, ki označuje gravitacijski pospešek, enak za vsa telesa na zemeljskem površju. Minimalni odklon tako hkrati pomeni tudi najboljši približek lebdenju na Zemlji.
Ana Likar (rojena 1996 v Ljubljani) živi na Dunaju, kjer trenutno absolvira na Univerzi za uporabne umetnosti (oddelek Site-specific art). Ustvarja intermedijsko, razstavlja pa sporadično in predvsem v Avstriji (New Jörg, Mauve, Fluc, v okviru simpozija Shifting Sites: Territories and Space, občasno tudi v samoorganizaciji – repetition is a form of change), enkrat do sedaj v Moskvi pod okriljem Avstrijskega kulturnega foruma, enkrat v Armeniji v Galeriji sester Aslamazyan, v preteklem letu pa tudi v Ljubljani (Gallery 7:069 v Kinu Šiška). Vmes veliko razmišlja o alternativnih časovnostih, (ne)mogočih prihodnostih in subverzivnem v umetnosti. Je štipendistka slovenskega Ministrstva za kulturo.
Organizacija: Kino Šiška
Vstop prost.
