Umetnica v svoji praksi, ki v veliki meri temelji na ukrajinski narodni kulturi, dediščini, folklori, sovjetski ikonografiji in človeški izkušnji integracije v nov družbeno-kulturni prostor, eksperimentira s sovjetskimi artefakti, ki jih posledično integrira v prostorsko postavitev.
Pri svojem delu raziskuje naravo dekomunizacije, sovjetske dediščine in post-sovjetske realnosti ter njenih posledic. Pri tem jo zanima poskus ohranjanja, arhiviranja in prenašanja kulturne vrednosti objekta s preobrazbo likovnega motiva in podobe. V delu Kam naj gre ruska vojaška ladja? se sklicuje na dogodek, ki se je odvil v času rusko-ukrajinske vojne – na odgovor ukrajinskih vojakov ruski križarki »Moskva«, ki se je 24. februarja 2022 približala ukrajinskemu Kačjemu otoku. »Jaz sem ruska vojaška ladja. Predlagam, da odložite orožje in se predate, z namenom, da se izognete prelivanju krvi in nepotrebnim žrtvam. V nasprotnem primeru boste podvrženi bombnemu napadu.« Stavek »Ruska vojaška ladja, jebi se!« je bil odgovor ukrajinskih vojakov agresorju. Dogodek je odmeval v medijih, zaradi česar je postala omenjena fraza kultna in celo pridobila obliko mema, kasnejšo potopitev križarke »Moskva« pa je ukrajinska javnost doživela kot logično manifestacijo stavka, odgovora ukrajinskih vojakov na grožnje okupatorja.
Objekti, zgoščeni in omejeni z načinom postavitve, z odmikom od prostora kanoničnih instalacij spodbujajo vključitev v način raziskovanja. Njihov pomen je lahko raziskan skozi razmerje artefaktov s svetom, aktualnim zgodovinskim pričevanjem, tistim v prihodnosti, in prav tako z načinom namenske umestitve v prostor. Zbirka objektov obstaja znotraj konteksta svoje fiktivne časovnosti in zgodovinskega dejstva, ki je ponovno ovrednoteno. Postavitev predlaga proces analiziranja, sortiranja in ustvarjanja razporeditve, kjer objektom pripisujemo namen in simbolno vrednost. Arheološka metafora, predstavljena z naborom artefaktov, priča o pomembnosti preteklosti za posameznika, ki je te artefakte akumuliral, in za raziskovalca oziroma gledalca, ki ima po preteku obdobja privilegij ovrednotiti njihovo simbolno vrednost.
Prostorska postavitev Kam naj gre ruska vojaška ladja? preizprašuje pomen novega postopka muzealizacije, materializacija spomina znotraj umetniškega dela pa kot metoda umetniške raziskave narekuje razmišljanje o vlogi (sovjetske) dediščine.
Svitlana Ryabishchuk (1998) je leta 2020 diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Trenutno zaključuje vzporedni magistrski študij iz slikarstva in grafike, na teh področjih pa tudi ustvarja. Predstavila se je na več skupinskih razstavah, mdr. v galerijah Modri kot, v okviru razstave Tam-tam plakatov, v galeriji Skedenj, DobraVaga, Cukrarna, Mala galerija Banke Slovenije in GT22. Za slednjo je prejela listino Primavera. Je udeleženka 19. generacije šole za kuratorske prakse in kritiško pisanje Svet umetnosti.
8. 8. – 3. 9. 2023
VSTOP PROST
