Y? je večplasten umetniško–raziskovalni projekt, ki se osredotoča na nabiranje in recikliranje dejstev in mitov povezanih z avtomobilom Yugo in širšim kontekstom, ki ga odpira ta fenomen jugoslovanske avtomobilske industrije. Štiričlanska ekipa razume avtomobil kot izrazit simbol in nosilec identitete specifičnega časovnega obdobja, kar lahko predstavlja osnovo za iskanje novih idej in premišljevanje preteklosti skozi sodobno perspektivo.
➤ Film s slovenskimi podnapisi: https://youtu.be/9YaMeJ01h5U
➤ Film s srbskimi podnapisi: https://youtu.be/eQas-Oed6fw
➤ Film z angleškimi podnapisi: https://youtu.be/aUDE0RBlkfI
Zgodba Yuga je dinamična in po svoje dramatična. V ZDA je avtomobil v relativno kratkem času strmoglavil iz prodajnega hita v predmet posmehovanja in prispodobo slabe kakovosti. Na drugem koncu sveta, v prostoru bivše Jugoslavije, pa je nekdanji vrhunec jugoslovanske industrije postal simbol sentimentalne, socialistične preteklosti in katalizator individualnih in kolektivnih spominov. Danes ima vsak svoj pogled na svojevrstni fenomen, ki ne glede na dejstva izziva nasmehe in provocira komentarje.
Avtokarta nekega spomina
Zavodi Rdeča zastava so bili avtomobilska in orožarska družba, ki se je v kolektivni spomin nekdanje skupne države zapisala s tremi avtomobilskimi legendami- fičom, stoenko in Yugom.
Zadnji je svoj pečat pustil tudi v ZDA – v drugi polovici osemdesetih let so jih tja izvozili več kot 140.000. Reprizo tega velikega podviga jugoslovanske avtomobilske industrije zdaj lahko ponovno spremljamo skozi izvozno-uvozno pot, ki jo štiri desetletja kasneje opravi Yugo projekta Y?
Drži, Yugo je najpogosteje slovel predvsem kot tarča posmeha, kot najboljši najslabši avto kar so jih kadarkoli naredili. Ampak! Tako kot nekatere filme najprej sesuje uradna kritika, pa potem vseeno dosežejo kultni status, ga je dosegel tudi Yugo. Seveda je Yugo najprej in na prvi pogled avto, prevozno sredstvo, ki nas, kot številna druga, pripelje iz točke A do točke B. Hkrati pa je Yugo simbol nekega časa: »To je moj osebni muzej, ko se vsedem vanj sem v Jugoslaviji« z nasmehom pove eden nastopajočih. » Dokler sem živ ga bom imel, vse lahko prodam, Yuga ne bom nikoli« zapriseže drugi.
Pot iz Kragujevca do Pensilvanije, ki jo opravi naš glavni junak je zato bolj kot karkoli drugega potovanje v času, Yugo pa eden najbolj simpatičnih časovnih strojev, kar si jih je moč zamisliti. Kdorkoli spregovori o njem, govori o preteklosti, in če za prihodnost lahko rečemo, da je domena znanstvene fantastike, lahko tisto preteklost o kateri je govora tu, označimo za stvar socialne fantastike. Zagotovljeno, varno in predvidljivo delovno razmerje so z vidika današnjih generacij le še idilične podobe preteklosti. Še toliko večja fantastika, predvsem v Sloveniji, so dostopna stanovanja oziroma stanovanjski krediti. Stvari, ki so bile nekoč norma so danes postale prestiž, dostopen vedno bolj omejenemu krogu ljudi.
Mogoče pa je reči tudi obratno, tisto kar je bilo včasih prestiž, neskončno založene veleblagovnice, izdelki iz vseh koncev in krajev sveta, dostopni v vsakem trenutku, je danes postalo norma. Ob čemer pa ne smemo pozabiti, da daleč od oči javnosti, osvetljeni zgolj še skozi dobrodelne akcije, živijo tisti za katere je tudi hiperpotrošništvo nedosegljivo. Zanje je življenje le še znanost preživetja. Zato je potovanje nazaj v času, paradoksalno, tisto, ki nam pokaže podobo večje perspektivnosti, toliko bolj v primerjavi z današnjim časom.
»Vse kraljestvo dam za konja« se po izgubljeni bitki zaklinja Shakespearjev Rihard III. »Vse varne službe in dostopna stanovanja damo za pet različnih vrst jogurta«, mu odgovarjajo tranzicijski politiki na prostoru nekdanje Jugoslavije. Ohranjati ljudske množice v prepričanju, da je edina resnična svoboda izbire, izbira iz trgovinskih polic, pa ni lahka naloga. Predvsem je potrebno nenehno proizvajati in opravičevati družbeno razslojenost. Kdor uspe, postane bogat in vpliven je za to zaslužen sam. Kdor ni, si je prav tako kriv sam. Vsak je svoje sreče kovač, pa naj bo rojen v kovaški ceh ali pa naj si še kladiva ne more privoščiti – bo pač sreče toliko manj.
Podoba družbe, ki nam jo vsiljuje vladajoča idelogija je neskončni poligon na katerem tekmujejo posamezniki. Socialne varnosti zdaj ni več mogoče doseči skozi čredno imunost na revščino, brezposelnost, brezdomstvo. Namesto tega se lahko zavarujemo zgolj tako, da za seboj pustimo čim širšo množico – revnih, brezposelnih, brezdomcev, imigrantov, narkomanov, Romov… Oni nam dajejo lažen občutek varnosti, da gre mnogim še slabše in so hkrati živa grožnja kaj nas lahko doleti, če se ustavimo v tej podganji dirki. Seveda je to dirka v prepad, ki jo poganja noro prepričanje, da je na končnem planetu mogoča neskončna rast. Zato je toliko bolj vznemirljivo in uporniško, če se v tej dirki usedemo v Yuga in damo v ler ali kar v »rikverc«.
Nazaj v prihodnost, kot ga doživimo v režiji Yuga je enkraten saj ima moč, da na obraz pričara nasmeh zadnji delavki Zastave. Belgijcu, ki je kot deček pri zapiranju razstavnega Yuga odlomil njegov prtljažnik. Britancu, ki o Yugu nima za povedati nič dobrega, a mora vseeno priznati, da ima avto svoj poseben šarm. Ali pa poštnemu delavcu z jamajškim naglasom, ki si ga navdušeno ogleduje na newyorških ulicah. Zanje je Yugo več kot samo prevozno sredstvo, je tudi nostalgični skok v preteklost.
Nostalgija, to vračanje domov kar grška beseda izvorno pomeni, je nemogoče in prav zato toliko bolj sladko početje. Vseeno pa čas ni enak času. So obdobja iz katerih je mogoče črpati navdih in v njih videti dokaz, da so spremembe na bolje mogoče. Da tisto kar danes zveni utopično, nekoč morda ni bilo tako zelo, in da prav zato od nas terja premišljevanje o tem kako v ta »ne-kraj (u-topos)« vendarle nekako prispeti. Kajti bolj kot o njem razmišljamo, bolj resničen začne postajati in pot do njega bolj jasno začrtana. Vožnja z Yugom zato ni samo avtokarta nekega spomina – ta spomin nas napotuje k premišljevanju sedanjosti in s tem že k razmisleku o možnostih drugačne prihodnosti.
Zato, usedimo se za volan, usedimo se za ekran in se prepustimo vožnji!
Anej Korsika
Osnova projekta je ponovitev zgodbe Yuga, ki je zaslovel zaradi dejstva, da je bil izvažan na ameriški trg. Štiričlanska ekipa se je več kot tri desetletja po velikem poslu jugoslovanske industrije z v ta namen kupljenim primerkom Yugo 55 odpravila na pot od Kragujevca, matičnega mesta nekdanje tovarne avtomobilov Crvena Zastava. Pot se je nadaljevala čez kontinentalno Evropo proti Angliji in naprej čez ocean, skozi New York, do mesta Mercer v Pensilvaniji, kjer je bil avtomobil prodan. Ekipa Y? se je med potjo srečevala s posamezniki, povezanimi z delovanjem nekdanje tovarne, sedanjimi lastniki in ljubitelji avtomobilov Yugo, teoretiki in umetniki, ki Yuga razumejo kot simbol specifičnega časa. Potovanje je hkrati predstavljalo proces izvažanja avtomobila v ZDA, snemanje eksperimentalno-dokumentarnega filma in vzpostavitev odprte ustvarjalne platforme. Poleg dokumentarnega pristopa so nosilci Y? projekta z intervencijami v prostore Evrope in ZDA oživljali ideje preteklosti ter soočali pomene nekdanjih simbolov skozi umeščanje slednjih v sodobne kontekste in situacije. Intervencije, ustvarjene med političnim in poetičnim aspektom, združujejo site-specific gverilski pristop, tehnična preprostost in simbolni naboj.
Dokumentarni film Y? bo premierno predvajan na spletu v ponedeljek, 30. novembra, ob 21.00.
Dogodek je brezplačen.
Razstava 30. 11. 2020 – 1. 9. 2021
Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana in I-Portunus.
Organizacija: Kino Šiška
