Jernej Strmšek v svoji Zbirki kratkih zgodbic predstavlja fotografije, ki so v prejšnjem letu nastale v okviru avtorjevega rednega spremljanja okolice, raznolikih potovanj in številnih druženj s prijatelji, znanci, tudi mački, psi in labodi.
Obsežno zbirko fotografij je neobremenjeno zbral v debelem, s čebulnim (rdečim Zwiebelmuster) vzorcem okrašenim in s trdimi platnicami zvezanim zinom, ki pravzaprav meji na zgleden foto album ali knjigo. Originalna knjiga in ostali odvodi, ustvarjeni za potrebe razstave, zaznamuje intuitivno, mestoma naključno sekvenciranje fotografij, ki v delo vnaša naključnost, lahkotnost in dobrodošel manko vnaprej določenega konteksta ali statusa vsebinsko zaključene zbirke.
Fotografije poenotenega formata so v knjigi razporejene kronološko in razdeljene v okvirna poglavja, znotraj katerih nastajajo nove, bolj ali manj kompleksne zgodbe. Utrinki vsakdanjega življenja, kot so ležanje v travi, razburkano morje, podobe cvetja, hišnih ljubljenčkov, hrane, interierja, parki, parkirišča, portreti prijateljev in arhitekture, v različnih zaporedjih ustvarjajo različne asociacije, povezave in presenečenja; umetnika žene motrenje fotografije in radovednost, kaj se pri različnih sekvencah zgodi z narativom, vsebino in odnosi med posameznimi fotografijami. Celotna prezentacije prevprašuje tudi naravo aktivnega in angažiranega fotografa, ki stalno preži na potencialne, z dobro vsebino in kadri prepredene trenutke. Simpatična Zbirka kratkih zgodbic s svojo statičnostjo in neobremenjenostjo vabi, da si tako avtor kot gledalec vzameta kratek premor in čas za razmislek.
Jernej Strmšek (1999) je fotograf iz Maribora, ki študira oblikovanje vizualnih komunikacij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Fotografirati je začel iz želje po ustvarjanju fotografij, ki bi bolje zajele domače mesto kot podobe, ki se pojavljajo v medijih ter oglaševanju. Nastalo serijo je uredil v svoj prvi fotozin, ki mu je poleg fotoknjige najbolj privlačen način za širjenje ter uživanje fotografij. Material za svoje fotografije išče predvsem v svojem neposrednem vizualnem doživljanju sveta, torej je pozoren na stvari, ki ne le pritegnejo njegov pogled, ampak ga tudi obdržijo ter služijo kot predmet za nadaljnje razmišljanje. Dela tudi z najdenimi fotografijami ter arhivskim materialom, med procesom urejanja in predstavljanja materiala pa ga zanimajo predvsem odnosi med fotografijami oziroma med fotografijo ter njenim okoljem.
Vstop prost.
7. 11.–2. 12. 2023
Organizacija: DobraVaga / Kino Šiška