Ljubljana, 14. 2. 2022

Pristojnim strokovnim službam in odločevalcem v Republiki Sloveniji: URAD PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE, DRŽAVNI ZBOR RS, URAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, DRŽAVNI SVET RS, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE RS, MINISTRSTVO ZA KULTURO RS, MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO RS, DRŽAVNI ZBOR RS (Odbor za kulturo), NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE RS (NIJZ), MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE RS (Strokovna komisija za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19), STRANKA SDS, STRANKA KONKRETNO, STRANKA NSI, STRANKA LMŠ, STRANKA SD, STRANKA LEVICA, STRANKA SAB, STRANKA DESUS, STRANKA SNS.

Kulturni praznik je mimo, nagrade so podeljene, govori so izzveneli, prostori kulture pa so še vedno prazni, polprazni in ohromljeni. Slovenija svoj kulturni praznik obhaja kot ena od držav z najbolj hromečimi omejitvami za kulturne dogodke. Kot ena redkih držav, v katerih se za obisk kulturnih in drugih dogodkov poleg nošenja mask ter izkazovanja COVID-19 imunosti ali negativnosti zahteva tudi obvezno distanciranje udeležencev, ki morajo sedeti na fiksnih sedežih.

Slovenski kulturni in prireditveni sektor se je hitro in odgovorno prilagodil kriznim razmeram v smislu zagotavljanja varnih prireditev, ne more pa se prilagoditi ukrepom, ki so prekomerni in zaradi tega hromijo ali povsem onemogočajo izvedbo velikega dela programa, ki je izvedljiv le brez sedežev, brez distanciranja in z uporabo polne kapacitete prizorišč, da so dogodki lahko ekonomsko vzdržni.

V obdobju, ko pandemija končno kaže očitne znake umirjanja, je naprednim državam postalo jasno, da s pripiranjem kulturnih, športnih in drugih prireditev v ničemer več ne prispevajo k izboljšanju zdravstvene situacije, pač pa k slabšanju stanja duha in s tem zdravja družbe. Zato se v Veliki Britaniji, na Irskem, Danskem in Švedskem ukinjajo ukrepi in se kulturni ter ostali dogodki vračajo v polno formo, prav tako pa se režim za javne dogodke v različnih stopnjah, a primerljivo odločno sprošča tudi v drugih državah okoli nas.

Pripravili smo primerjalni pregled aktualnih režimov za javne dogodke:

Velika Britanija: javni dogodki se odvijajo brez kapacitetnih omejitev in distanciranja, od 27. januarja pa tudi preverjanje COVID-19 statusa udeležencev ni več obvezno, zgolj fakultativno – organizator se lahko sam odloči za preverjanje;

Irska: od 22. januarja so v polni kapaciteti, brez distanciranja in časovne omejitve lahko odprti vsi bari, nočni klubi in prireditveni prostori. Ukinjeno je preverjanje COVID-19 statusa;

Danska: od 1. februarja se javni dogodki in združevanja lahko odvijajo brez številčnih omejitev, brez preverjanja COVID-19 statusa in brez mask;

Švedska: od 9. februarja so odpravljene vse omejitve za javne dogodke, statusa COVID-19 se ne preverja več;

Španija: ni kapacitetnih omejitev in distanciranja za javne dogodke, COVID-19 statusa obiskovalcev se ne preverja več, obveznost nošenja mask v notranjih prostorih ostaja;

Francija: od 16. februarja se dogodki lahko vršijo v polni kapaciteti, tudi brez sedežev, publika mora imeti maske in potrdila o COVID-19 statusu;

Madžarska: ni kapacitetnih omejitev in distanciranja za javne dogodke, obveznost nošenja mask in izkazovanja COVID-19 statusa ostaja;

Italija: od 11. februarja so nočni klubi in diskoteke odprte brez distanciranja, teh omejitev prav tako ni več za ostale prireditvene in javne prostore, maske in potrdila o COVID-19 statusu so še vedno obvezna;

Avstrija: od 12. februarja so dovoljeni koncerti in drugi dogodki v stoječem režimu brez distanciranja in številčnih omejitev, še naprej je potrebno izkazovati COVID-19 status in nositi maske;

Hrvaška: do konca februarja še velja aktualni režim za javne dogodke – za dogodke do 100 ljudi ni omejitev, lahko se izvajajo stoje brez distanciranja, za večje dogodke pa mora biti pridobljeno dovoljenje pristojnega organa. COVID-19 status preverjajo.

Slovenija torej ostaja ena redkih držav, v kateri so kulturni dogodki mogoči le v dvoranah s fiksnimi sedeži in z obvezno razdaljo. Ta pogoj onemogoča izvedbo prireditev, ki so namenjene stoječi in plešoči publiki, ter onemogoča ekonomsko vzdržnost organizacije dogodkov v sedeči postavitvi, saj se kapaciteta dvoran in s tem potencial prihodka od prodaje kart vsaj razpolovi. Razumemo, da je odpiranje treba izvajati odgovorno, zato predlagamo postopno dinamiko odprave ukrepov: takoj naj se odpravijo ukrepi obveznega sedečega režima, distanciranja na dogodkih in omejitev maksimalnega števila obiskovalcev. Ti trije ukrepi so ključni za omogočanje izvedbe kulturnih prireditev. Hkrati bi morali pristojni omogočiti tudi strežbo in vnos pijače in hrane na prireditvah – z odpravo omejitve obratovalnega časa gostinskih lokalov do 22. ure.

V naslednjih fazah, ki naj ne zaostajajo preveč za prvo, naj Vlada RS odpravi tudi preverjanje COVID-19 statusa, nošenje mask pa naj postane priporočeno, ne obvezno.

Čas je, da po dveh letih zapiranja, odpovedovanja, prepovedi delovanja in delovanja pod nemogočimi pogoji prostori kulture in kvalitetnega druženja zopet na široko odprejo vrata publiki, kultura pa zadiha s polnimi pljuči. Za zdravje ljudi in družbe gre.

Predlagamo, da ključne omejitve organiziranja in obiskovanja prireditev Vlada RS sprosti najkasneje do 21. februarja 2022.

Podpisniki:

Kino Šiška

Gospodarsko-interesno združenje koncertnih organizatorjev Slovenije GIZ KOS

Midelamodogodke – društvo za pomoč delujočim v  glasbenem sektorju

Skupnost muzejev Slovenije

Kolegij direktorjev slovenskih gledališč

Združenje kulturnih domov in ustanov Slovenije – KUDUS

Turizem Ljubljana

festival Druga godba

festival Lent

Festival Borštnikovo srečanje

Festival Ljubljana

festival Jazz Cerkno

Festival Velenje

festival Overjam

festival PANČ

Ars Ramovš

Ljubljanski grad

Narodni dom Maribor

Kosovelov dom Sežana

SNG Maribor

SNG  Nova Gorica

Mestno gledališče Ptuj

Mestno gledališče ljubljansko

Lutkovno gledališče Ljubljana

Lutkovno gledališče Maribor

Slovensko mladinsko gledališče

Prešernovo gledališče Kranj

Gledališče Koper

Anton Podbevšek Teater

Slovensko ljudsko gledališče Celje

Gledališče Glej

Mini teater

Judovski kulturni center

Kulturni center Semič

Hram kulture Arnold Tovornik Selnica ob Dravi

Mladinski center Velenje

Kulturni dom Nova Gorica

Mladinski kulturni center Maribor

MIKK Murska Sobota

Temma-x

KŠTM Sevnica

Kulturni dom Slovenj Gradec

Center Rog

Zavod Štuk

KUD Mreža

Delavski dom Trbovlje

Mladinski center CID Ptuj

Mladi zmaji

Pionirski dom

Kulturni dom Franca Bernika Domžale

Galerija Domžale

Slamnikarski muzej Domžale

Hiša! društvo za ljudi in prostore

Mednarodni grafični likovni center

Muzej in galerije mesta Ljubljana

Avditorij Portorož

Dom kulture Kamnik

Mestna knjižnica Ljubljana

SiTi Teater

Grossmanov festival

Gledališče Ane Monro

Mladinski center Kotlovnica

Kolektiv Rdeče zore

Zavod EN-KNAP

Center kulture Španski borci

Zavod Smejmo se

Kulturno društvo Trateteater

KSTM Šempeter-Vrtojba

Kinodvor

Mesto žensk

Zoo Ljubljana

Društvo slovenskih režiserjev in režiserk

Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika

Mladinski center Šmartno ob Paki

Javni zavod za kulturo, šport, mladino in turizem Hrastnik

združena skupina FNM ( Festival Novo mesto )

Center kulture in športa Šport klub Košenice

FESTIVAL ARSANA

festival Gora Rocka

Festival Kamfest

Mladinski center Dravinjske doline

Vodnikova domačija Šiška

društvo Asociacija

Društvo ŠKUC